Info blok (Lucija G.)
Minuli petek se je v Ljubljani zaključil Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar je bil tokrat posvečen temi “Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi”. Prireditev je pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Omenjeni seminar vsako leto združi množico udeležencev z vsega sveta v skupnem prizadevanju pridobiti čim več znanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Letos se je zbralo skoraj 140 udeležencev iz 22 držav: študentov, univerzitetnih profesorjev in drugih znanstvenih delavcev, asistentov, lektorjev slovenščine, prevajalcev in kulturnih delavcev iz slovenskega zamejstva.
Na slavnostni akademiji ob 40. - letnici delovanja prej omenjenega seminarja je šolski minister izjavil, da se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo spremenila tudi vloga in položaj slovenščine. Slovenščina je tako postala uradni jezik EU, s čimer je enakovredno stopila ob bok vsem ostalim uradnim jezikom skupnosti. Status slovenščine kot uradnega jezika EU prinaša tudi obveznosti. Slovenistiki kot temeljni nacionalni vedi daje nove razsežnosti in zadolžitve v zvezi z učenjem slovenščine kot tujega jezika v Sloveniji in tudi v mnogih državah po svetu.
V prostorih Reaktorskega centra Inštituta Jožef Stefan v Podgorici so prejšnji teden predstavili kratek promocijski film o znanosti in visokih tehnologijah v Sloveniji z naslovom “Slovenia - Research & Technological Development”. Šolsko ministrstvo si želi, da bi film prispeval tako k odmevnosti vstopa Slovenije v Evropsko unijo kot tudi k mednarodni promociji. V filmu spregovorijo slovenski znanstveniki z različnih inštitutov in univerz in direktorji nekaterih podjetij o svojem delu in dosežkih.
Rektorica Univerze na Primorskem pa je prejšnji teden javnosti sporočila, da “Univerza na Primorskem s prevodom uradnega imena v italijanščino ravna skladno z zakonodajo, ki na narodnostno mešanih območjih Slovenije zahteva prevod imena pravne osebe v drugi jezik. Spoštovanje funkcionalne dvojezičnosti na teh območjih je v duhu sobivanja in dejavnega sodelovanja sodobnih evropskih kulturnih in družbenih politik.” Medtem ko prevod v angleščino ohranja geografsko poimenovanje “Primorska”, kar utrjuje prepoznavnost slovenske univerze v mednarodnem prostoru, je na podlagi ocen zgodovinske in geografske stroke ustrezen italijanski prevod “Litorale”, meni Čokova.
Državni zbor je sicer v torek sprejel spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, v okviru katerih se spreminja tudi ime univerze in njenih članic v italijanskem jeziku. Pri spremembi imena Univerze na Primorskem se je zapletlo, saj so v opozicijskih strankah nasprotovali dvojezičnemu poimenovanju ustanove. Opozorili so, da bi dvojezično poimenovanje širilo območje dvojezičnosti v Sloveniji.
Na eni izmed fakultet prej omenjene Univerze na Primorskem, na Fakulteti za humanistične študije, bodo v naslednjem študijskem letu začeli izvajati dva nova podiplomska programa: zgodovina Evrope in Sredozemlja ter filozofija in teorija vizualne kulture. Z novima programoma ter z že obstoječim programom geografije kontaktnih prostorov želijo študentom predstaviti aktualne teme in vprašanja sredozemskega prostora ter jih obenem pripraviti na samostojno reševanje sodobne problematike.
Študentska organizacija Slovenije je v minulem tednu pozdravila sprejem novele zakona o dohodnini, s katero državni zbor uresničuje dogovor med ŠOS in finančnim ministrstvom na področju obdavčitve študentskega dela. Omenjena novela prinaša izboljšanje položaja predvsem tistih študentov, ki si z občasnim delom preko študentskih servisov omogočajo študij.
Naj vas opozorimo še na prav nič razveseljivo dejstvo, da bo od prvega januarja 2005 dalje potrebno od vsakega študentskega honorarja plačati 12,5-odstotno akontacijo dohodnine. Če bo znesek na napotnico presegel 74.000 tolarjev pa celo 25-odstotno!
Tudi naslednja informacija bo finančno obarvana. Šolski minister in rektorji vseh treh slovenskih univerz so v začetku tega meseca podpisali pogodbe o financiranju dejavnosti visokega šolstva za letošnje leto. Za visoko šolstvo, ki se v letošnjem letu prvič financira po novem sistemu, bo skupaj namenjenih 43,7 milijarde tolarjev. Pogodbe za vse tri univerze temeljijo na uredbi o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008.
Letna proračunska sredstva so določena ob upoštevanju novega sistema integralnega financiranja univerz, ki temelji na številu študentov, diplomantov in študijskem področju.
Še vedno ostajamo pri denarju. Vlada je na seji 8. julija sprejela sklep o sofinanciranju podiplomskega študija. šolnina bo v prihodnje enaka za vse letnike, in sicer po 470.000 tolarjev od 1. do 4. letnika oziroma od vpisa do končanja doktorskega študija. Prva dva letnika bosta sofinancirana 60-odstotno, naslednja dva pa 80-odstotno.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani pa je 12. julija šolskemu ministrstvu poslala v podpis pismo o nameri reševanja prostorske problematike omenjene fakultete. V pismu je povzet predlog postopnega reševanja prostorske stiske fakultete, kot ga je podal rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger, sprejel upravni odbor Univerze v Ljubljani, potrdil pa Senat Univerze. Ministru Gabru predlagajo, da obe strani pismo podpišeta 1. septembra. Predlagani datum podpisa za Filozofsko fakulteto pomeni skrajni rok, da se začne aktivno reševati prostorska stiska fakultete, zaradi katere profesorji in študenti že nekaj let delajo v nevzdržnih razmerah. Ravno zaradi nevzdržnih razmer so nedolgo tega stopili tudi na ulico.
Upajmo, da študentom omenjene fakultete zaradi prostorske stiske ne bo potrebno poslušati predavanj pod milim nebom.
Slednje sicer gotovo ne bi prav nič motilo številnih tujih in domačih študentov, ki se v poletnih mesecih selijo sem in tja po raznih poletnih taborih in šolah.
Privoščite si tudi vi kakšno nepozabno dogodivščino, zaključuje poletni univerzitetni info blok avtorica Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>