O nelagodju študentskega življenja razmišljata Lucija G in Viki J.
Vsakoletni vpis brucev tudi nas vrne v čase, ko smo se sami odločali, ali bomo nadaljevali šolanje ali bomo začeli iskati lastni kruh. Kot danes oni, tako smo tudi mi tehtali prednosti in slabosti ene in druge poti. To navidez nedolžno početje je moralo biti narejeno zelo previdno, saj ta korak pomeni enega od najbolj odločilnih v celotni naši prihodnosti.
Če se odločimo za študij, kar dandanes sploh ni nič nevsakdanjega, bomo še lep čas ostali priklenjeni na plečih staršev in bomo še leta in leta poslušali znameniti stavek: »Uči se«! ali še hujše: »Dokler te preživljata tvoja starša, boš delal tako, kot bo njima prav.« Glede na to, da se študij zavleče tja do 25-ga leta in še dlje, je to kar huda omejitev.
Končna nagrada za potrpežljivost pa je menda kar bogata, saj venomer poslušamo, da končani študij prinaša posamezniku boljši položaj v družbi in večje zadovoljstvo.
Na križišču so se nekateri odločili tako, drugi drugače. Študent v lokalu razmišlja ali bi naročil kavo ali pa juice z vodo. Redno zaposleni vrstnik si brez zadržkov privošči oboje hkrati. No, možnost posameznika, da si privošči jutranjo kavo ali popoldansko pivo, ne pomeni tudi, da on sam poseduje sredstva za samostojno preživljanje. Samostojno življenje je danes zelo drago. Tudi zato veliko mladih podaljšuje svoje bivanje v hotelu »Mama«.
V času študija moramo včasih sprejeti delo, ki je globoko pod nivojem našega znanja in sposobnosti. To niti ne bi bilo ni tako strašno, če bi ta zaposlitev predstavljala startno točko naraščajoče karierne krivulje posameznika, a največkrat z bodočo kariero nima niti ene skupne točke. Gre zgolj za izkoriščanje poceni delovne sile – študentov. No, ko smo mladi o tem ne razmišljamo prav dosti. Še vedno smo brez družinskih obveznosti, tako da celotni čas po končanem delu in zaslužek lahko namenimo svojem užitku.
Toda nekateri menijo, da z delom človek postaja bolj zrel. Ko se starševski proračun, namenjen študiju njihovega otroka počasi zapira, mora študent primanjkljaj vse bolj nadomeščati z lastnim delom. Podočnjaki v obliki Istre, nastali z nočnim žuranjem, počasi postajajo preteklost.
Skoraj vsakodnevne žure počasi izpodriva delo in še več dela, ki se zna zavleči pozno v noč. Nekdanjo misel »Kam bomo šli danes pit?« zamenja grozeče vprašanje: »Ali bom ta mesec dobil kakšno delo, da bom lahko plačal najemnino?« Ali pa morda izpit na fakulteti, ker nimam več statusa študenta.
Medtem ko se nekateri izmed tistih, ki jim je bila šola deseta briga znojijo ob slabo plačanem in težkem delu, se njim podobni vrstniki, ki jim šola prav tako ni dišala, znajdejo drugače. Najdejo samega sebe in postanejo uspešni.
Med nami pa, ki se nam je zdelo, da bomo v življenju uspeli le z univerzitetno diplomo, se vsaj nekateri neprestano potijo za knjigami. Enim uspe izpite opraviti že v prvem poskusu, drugim morda v tretjem, četrtem, petem, … desetem.
Neprespane noči, lažji in težji izpiti, kolokviji, drage knjige, študentsko delo pred in po predavanjih ali celo namesto njih, neskončno čakanje na sobo v študentskem domu, zvezki in papirji raztreseni po vsej sobi, neprestano tekanje do fotokopirnice, vse to je samo del študentske vsakdanjosti.
Toda vse to nam se bo zdelo nepomembno, ko bomo na koncu klub vsem težavam najlepšega dela življenja v rokah držali težko pričakovani rezultat našega dela. Mama bo najbrž jokala od veselja, oče bo morda segel globoko v žep za nov avto. Nekatere srečneže bodo kmalu sprejeli v sanjsko službo.
Toda diploma ni nikakršna garancija za pridobitev redne zaposlitve, ki bi vam končno omogočila dostojno samostojno življenje. Zdaj se težave šele začnejo. Tudi z njo lahko več let ždite na sončni upravi in se iz meseca v mesec prebijate s socialno podporo. Toliko ste prej recimo zaslužili z delom preko študentskega servisa. Toda zdaj ni več poceni študentske sobice, ki ste jo tako ali tako dobili šele tam nekje proti koncu študija. Tudi ni več študentskih bonov in avtobus je kar naenkrat dražji.
Nemalo je takih, ki tudi še pri tridesetih na »šverc« živijo v študentskem domu in jim nekako uspe »nažicati« bone za študentsko menzo in celo dobiti študentsko delo na sposojene napotnice.
Vse kaže, da bo seznam prej okarakteriziranih osebkov vse daljši. Tudi zaradi politike države, ki bo s prihodnji letom uvedla do 25 odstotno akontacijo dohodnine na študentsko delo. Ob nespremenjeni štipendijski politiki in počasni gradnji študentskih domov bo moral študent še več časa posvetiti posedanju na študentskem servisu, knjige pa bodo počakale vse do takrat, ko bo brez študentskega statusa, brez službe in z ogromno časa za silo preživel s štipendijo za brezposelne - socialno podporo.
Pa naj živi študent, če more.
O možnem nelagodju študentskega življenja sta razmišljali Lucija G. in Viki J.
Komentarji
komentiraj >> Re: Torek, 27. julij 2004 ob 14h
Mirko [03/11/2005]
Jaz ne bi preveč pretiraval z izkoriščanjem študentov. Mislim, da študentje bolj izkoriščamo vse druge kot oni nas. Pa slovnico bo treba popravit ;)...
odgovori >>