... New York, Washington in Newark v polni pripravljenosti na bojda čisto zares načrtovane Al Kajdine napade ... ... poraženec indonezijskih volitev se buni na ustavnem sodišču ...
... italijanski aktivisti izžvižgali slovesnost ob obletnici terorističnih napadov v Bolonji …
… Črna gora hoče politično neodvisnost …
… Mostar v knjigo rekordov z največjo džezvo na svetu …
Počitniški čas je in morda se bo komu od vas zahotelo Združenih držav Amerike. Ko boste zbrali dovolj denarja za letalsko karto ter živcev in ponosa, da boste le tiho stisnili zobe, ko vam bodo na letališču odvzeli prstne odtise, vas fotografirali in si ogledali vaše spodnjice, vedite, da to še ni vse! Paziti morate tudi na to, kaj oblečete na dan potovanja z letalom. Če letalski ekipi ne bo všeč dolžina razporka na vašem krilu ali slika vaše majice, si boste polet morali takoj izbiti iz glave. Slednje se je zgodilo Oscarju Areli, sicer »native Americanu«. Srečno je prestal vse preglede in kontrole, ko pa je stopil na letalo, se je moral obrniti in oditi.
Oscar se je s svojim dekletom ves zagorel in nabit z energijo vračal s počitnikovanja na Kostariki, ko se je posadki letala družbe American Airlines, na katerega sta nameravala sesti v Miamiju, njegova majica s sliko ženske »zgoraj brez« zdela neznansko pohujšljiva in žaljiva do sopotnikov. Zahtevali so, naj si preobleče majico ali pa kakorkoli zakrije to vulgarnost. Oscar je to odločno zavrnil, češ da ima ustavno pravico do svobodnega izražanja, kar pa ni “palilo”. Zardevajoče stevardese in krepostni pilot so ostali pri svoji zahtevi: “goli joški z majice se ne smejo videti in pika”. Lastnik majice se je tako obrnil in stopil z letala. Na naslednjem letu, ki je njemu in njegovi sopotnici končno omogočil pot do doma, “Grešne device z velikimi joški” na njegovi majici ni opazil nihče.
Poslušate hinavskemu puritanstvu državljanov pedofilske in skrajno izprijene zveze držav skrajno nenaklonjeni Off informativni program.
Ameriški varuhi domovine v rokah bojda držijo nadvse zanesljive in še bolj podrobne dokaze o tem, da bo teroristična mreža Al Kaida napadla New York, temu bližnji Newark ter ameriško prestolnico. Natančneje: vročekrvni Arabci naj bi se enkrat ta ali prihodnji mesec kanili raztreščiti na stavbah Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu, newyorške borze in stolpnice največje svetovne banke “Citygroup” na Manhattanu, butnili pa bodo baje tudi ob stolpnico zavarovalnice “Prudential” v Newarku. Šef ministrstva za mir, Tom Ridge, je sporočil, da gre tokrat zares in da so federalne sile v polni bojni pripravljenosti, stopnja alarma pa rumena do oranžna.
Okolica ogroženih stavb se je spremenila v vojaško utrdbo, gibanje v tistem delu je omejeno, vsakdo pa mora s seboj nositi vse vrste osebne identifikacije, tudi – in to velja posebej za ženske – telesne mere. Zaposlene v ogroženih stavbah je minister za mir pozval, naj še naprej hodijo na delovna mesta, saj bodo s tem pokazali, da se ne bojijo teroristov.
Po novi ameriški koloniji še kar divjajo in pustošijo iraški uporniki. Današnji dan je posvečen štetju žrtev sinočnjih usklajenih napadov na cerkve krščanske iraške manjšine; doslej naj bi jih bilo 11, nekaj deset ljudi pa je bilo ranjenih. Po navedbah tamkajšnjega ameriškega poveljstva so trije avtomobili bombe eksplodirali v Bagdadu, četrti pred cerkvijo v južnem predmestju Dora, peti pa pred cerkvijo v Mosulu na severu Iraka. Napadi so se zvrstili v roku pol ure, v času nedeljske večerne maše.
Pretresenost nad napadi na svoje ovčke v Iraku je že izrazil uradni Vatikan, dogodke je ostro obsodila tudi marjonetna iraška vlada in zanje obdolžila jordanskega verskega liderja al Zarkavija.
Danska vojska je uvedla preiskavo zoper danskega častnika, ki je služil v Iraku, ker naj bi se izživljal nad iraškimi zaporniki. Častnik naj bi jih pretepal, jim odtegoval vodo in jih silil, da so med zaslišanjem stali v neudobnih položajih. S preiskavo so začeli, ko so se vojaki, ki so služili v danskem kontingentu na jugu Iraka, pritožili nadrejenim. Častnika, ki bi se mu mandat v Iraku iztekel sredi avgusta, so takoj zatem odpoklicali v domovino.
Sodna preiskava poteka tudi na indonezijskem ustavnem sodišču na zahtevo tretjeuvrščenega na nedavnih predsedniških volitvah, generala Wiranta. Ta je sodišču prijavil celo vrsto nepravilnosti pri izvedbi volitev, zaradi katerih naj bi izgubil pet milijonov glasov. Wiranto zatrjuje, da je prišlo do namernega popravljanja rezultatov v korist drugih kandidatov, da so vladne uradnike prisilili v glasovanje za določene kandidate ter da naj bi nekateri, tudi mladoletniki, glasovali namesto že umrlih. Njegovi odvetniki so zato od sodišča zahtevali, naj razveljavi volitve in generala postavi na mesto drugouvrščenega kandidata ter mu tako omogoči možnosti za zmago v drugem krogu, ki bo 20. septembra. Takrat se bosta pomerila sedanja predsednica Megavati Sukarnoputri in nekdanji minister Susilo Bambang Judhojono.
V velikem centru konzuma v predmestju paragvajske prestolnice Asuncion je včeraj opoldne po lokalnem času izbruhnil hud požar, ki je terjal najmanj 283 življenj, več kot 300 ljudi pa je ranjenih. Oblasti se bojijo, da bo število žrtev še naraslo, saj je veliko ranjenih še v kritičnem stanju. V trgovskem centru Icua Bolanos je bilo v trenutku tragedije okoli 700 ljudi, požar pa naj bi povzročili eksploziji dveh plinskih jeklenk v kuhinji ene od restavracij nakupovalnega kompleksa.
Paragvajski predsednik Nicanor Duarte Frutos je razglasil tridnevno žalovanje, policija pa se ukvarja z lastnikom trgovskega centra, ki naj bi bil kriv za smrt precej ljudi, ki bi lahko preživeli. Takoj po izbruhu požara naj bi namreč zaprl vse zasilne izhode, da bi preprečil morebitne kraje.
Železniška postaja italijanske Bolonje je danes prizorišče slovesnosti ob 24-letnici krvavega terorističnega napada s strani desničarske organizacije, imenovane “Revolucionarno oboroženo jedro”. Gre za skupino, ki se navdušuje nad fašističnimi idejami in je 2. avgusta 1980 z aktiviranjem bombe na bolonjski železniški postaji ubila 85 oseb, 200 pa jih hudo ranila.
V uradnem delu jutranje slovesnosti je spregovoril minister za infrastrukturo Pietro Lunardi, njegov patetični govor pa so prekinili vzkliki italijanskih aktivistov, imenovanih “Disobbedienti”, torej “Nepokorni”. Razprli so transparent z napisom “Vaše besede so nične” in vpili, naj izgine z odra, saj kot član po fašizmu močno smrdeče vlade nima pravice otvarjati antifašistične obletnice. Izžvižgali so tudi pismo, ki ga je premier Berlusconi poslal na slovesnost, ki se mu očitno ni zdela vredna udeležbe. Ob petju pesmi "Bella ciao" so aktiviste odvlekli varuhi reda in miru.
Črnogorski minister za zunanje zadeve Miodrag Vlahović je v sinočnjem pogovoru za domačo nacionalno televizijo zatrdil, da bo Črna gora z referendumom izborila svojo neodvisnost. Dodal je, da je nujno “bratstvo i jedinstvo” s Srbijo, a ne pod isto streho. Več o tem bo povedal naš podgoriški dopisnik Bojica Bošković:
/////////////////////////////////////////////////
Zelo živahno pa je zadnje dni v Mostarju: otvoritev starega mostu, zgodovinsko tekmovanje v skokih v Neretvo, največja džezva na svetu. Več o vsem Amela Rebac iz Mostarja:
/////////////////////////////////////////////////
V Mostarju na litre in litre kave, pri nas na radiu pa je je danes zmanjkalo… A je to lepo?!
Komentarji
komentiraj >>