Info blok (piše Viki J.)
V prvem vpisnem roku smo dobili več kot 18.600 brucev, ki se lahko že zdaj, oziroma do 28. avgusta, vpišejo v prvi letnik. Tisti, ki niso bili sprejeti v nobenega od želenih študijskih programov, pa bodo po pošti prejeli podatke o še prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok. Rok za oddajo druge prijave je 5. september. Prijavijo pa se lahko tisti, ki v prvem roku niso bili sprejeti v nobenega od izbranih študijskih programov ter tisti, ki v prvem roku niso oddali prijave za vpis.
Podatki o še prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok bodo na voljo v prilogi obrazca za drugo prijavo za vpis in na spletnih straneh univerz. Podatke o prostih vpisnih mestih na tistih študijskih programih, ki bodo imeli po izteku roka za vpis v prvem roku sprejetih kandidatov še nezasedena vpisna mesta, pa bo Visokošolska prijavno-informacijska služba dopolnila 31. avgusta.
Bruci in ostali študenti morajo imeti v času študija streho nad glavo. Najcenejša možnost je študentski dom. Za bivanje v njem, kot tudi pri zasebnikih, je potrebno oddati prošnjo. Rok za oddajo prošnje za sprejem je 10. avgust.
Malo več časa (to je do 20. avgusta) imajo tisti, ki želijo podaljšati bivanje. Če vam status študenta oziroma pravica bivanja poteče med študijskim letom, morate prošnjo oddati v roku tridesetih dni pred potekom pravice bivanja. Cenzus, do katerega so študenti upravičeni do bivanja v »študentu«, je 379.800 tolarjev bruto mesečno na družinskega člana v letu 2003.
Decembra naslednjega leta naj bi bil končan nov nadomestni študentski dom pri FDV-ju. Temeljni kamen za omenjeni dom je šolski minister položil pred manj kot dvema tednoma. Imel bo 71 apartmajev in deset predavalnic. Skupna vrednost investicije pa bo 2,8 milijarde tolarjev. V začetku junija je Gaber podpisal še pogodbe za gradnjo študentskega doma Litostroj, za gradnjo študentskega doma Potočnikova v Ljubljani ter za najem nepremičnine za študentski dom B v Mariboru.
Člani Sveta vlade za študentska vprašanja so kljub počitnicam vsaj na videz zelo delovni. Sprejeli so sklep o pripravi predloga spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zadeva enakopravne obremenitve študentskega dela. Prispevek na napotnico, ki sedaj ne glede na količino dela znaša 610 tolarjev, naj bi se spremenil tako, da bodo zneski na napotnico opredeljeni v odstotkih glede na zaslužek študenta.
Študenti in dijaki morajo na podlagi določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pri delu svojim delodajalcem predložiti potrdilo o zdravstvenem pregledu. Dobra novica je ta, da je dovolj vsako zdravniško potrdilo, ki ga je študent ali dijak opravil, če ni starejše od petih let. To je seveda lahko tudi potrdilo sistematskega pregleda v indeksu.
Omenjeni Svet je tudi sprejel pobudo študentov za sestavo komisije za poenotenje sistema študentske prehrane, katere namen je poenotenje tega področja med vsemi tremi univerzami. Na primer v obliki čip kartice, ki bi hkrati predstavljala tudi študentsko kartico. S tem pa naj bi se zagotovil tudi večji nadzor nad možnostjo zlorabe študentskih bonov.
Ko smo že pri sklepih, omenimo še nekatere novejše odloke, zakone in predloge, ki so v daljnji ali bližnji zvezi z nami. 20. julija smo v medijih lahko prebrali, da so v veljavo stopile spremembe in dopolnitve odlokov o preoblikovanju Univerz v Ljubljani in Mariboru ter o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Te spremembe in dopolnitve so potrebne zaradi uskladitve z nedavno sprejetim Zakonom o visokem šolstvu.
Pred dvema tednoma je začel veljati še en zakon. Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, ki se bo začel uporabljati čez pol leta, naj bi aktivno pripomogel k uresničevanju ciljev, določenih z bolonjsko deklaracijo, ter zagotovil upoštevanje načel, zapisanih v konvenciji o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji oziroma v lizbonski konvenciji. Zagotovil naj bi tudi ustrezno podlago za priznavanje izobraževanja v tujini in pravico do priznavanja izobrazbe, potrebne za opravljanje poklica oziroma za nadaljevanje izobraževanja.
Če želite sami napisati predlog ali dopolnitev, potem to željo lahko uresničite na spletnih straneh Ministrstva za informacijsko družbo, kjer se nahaja predlog pravilnika. Ministrstvo vabi vse zainteresirane, da do 3. septembra pošljejo svoje pripombe, predloge in dopolnitve k omenjenem predlogu.
Objavljen je tudi razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v naslednjem študijskem letu. Od leta 1998, ko je bil ta način sofinanciranja uveden, se je število podiplomcev povečalo s 3006 na 7036 v letu 2003/04, število študentov s sofinancirano šolnino pa z 881 na 3597.
Nov korak na omenjenem področju je, da bo vlada poleg dosedanjega sofinanciranja šolnin v skladu z nacionalnimi cilji razvoja visokega šolstva in ob upoštevanju evropske lizbonske strategije še z 20 odstotki dodatnih sredstev finančno nagrajevala visokošolske zavode za podiplomske študente, ki bodo študij, raziskovalno delo in magistrski ali doktorski študij zasnovali tako, da bo ponujal rešitve določenega problema, s katerim se spoprijema gospodarska družba, ministrstvo ali drug delodajalec.
Z današnjim univerzitetnim info blokom se je pod budnim očesom Lucije G. spoprijela Viki J.
Komentarji
komentiraj >>