Nedelja, 22. 8. 2004
Sensi
Pod lupo tokratnih Razširjenih obzorij se je spet znašel pomemeben segment jamajške glasbene zapuščine, ki ga je zakrivil svojevrsten vokalist, po imenu Ken Boothe. Kljub temu da samo ime večini ljubiteljev popularne glasbe iz 2. polovice prejšnjega stoletja morda ne pove dovolj, je njegov vokal tisti, ki je z Jamajke poleg Harryja Belafonteja pa Boba Marleya bržkone dosegel največ ušes. O tem priča tudi današnji izbor njegovih uspešnic, zbranih na pred dvema letoma izdani kompilaciji »Crying Over You – Anthology«, med katerimi boste bržkone lahko vsaj katero prepoznali ... (več ...)
RADIO ŠTUDENT Nedelja, 22. 08. 2004
GLASBENA REDAKCIJA 15:00
RAZŠIRJAMO OBZORJA
KEN BOOTHE: »Crying Over You – Anthology« (Trojan, 2002)
Pod lupo tokratnih Razširjenih obzorij se je spet znašel pomemeben segment jamajške glasbene zapuščine, ki ga je zakrivil svojevrsten vokalist, po imenu Ken Boothe. Kljub temu da samo ime večini ljubiteljev popularne glasbe iz 2. polovice prejšnjega stoletja morda ne pove dovolj, je njegov vokal tisti, ki je z Jamajke poleg Harryja Belafonteja pa Boba Marleya bržkone dosegel največ ušes. O tem priča tudi današnji izbor njegovih uspešnic, zbranih na pred dvema letoma izdani kompilaciji »Crying Over You – Anthology«, med katerimi boste bržkone lahko vsaj katero prepoznali. A bolj kot zgolj komercialni uspeh je razlog za njegovo prepoznavnost sposobnost, ki jo lahko pripišemo le redkim njegovim sodobnikom ter pevcem in glasbenikom nasploh. Ken Boothe je namreč eden redkih, ki je svojo priljubljenost ohranjal praktično skozi vsa obdobja razvoja reggae glasbe in se je kot vokalist odlično obnesel v vseh pred- oziroma podzvrsteh vse od skaja in rocksteadya dalje. Pričujoča kompilacija oziroma antologija nam ponuja ekskurzijo skozi omenjena obdobja, v katerih je Ken nizal svoje uspešnice in predlagam, da nekaterim prisluhnemo že kar na začetku. Iz obdobja skaja ter rocksteadya napovedujem: Uno Dos Tres, Paradise, Say You, Keep My Love From Fading, Freedom Street in Trying To Reach.
CD 7012 A/ 1, 2, 4, 9, 10, 19
Ken Boothe se je rodil leta 1948 v Kingstonu in že kot osnovnošolec se je udeleževal pevskih tekmovanj, kakršna so bila tudi na placu Back-A-Wall, kjer so začele brsteti kariere mnogih kasneje znanih pevcev, kot so Keith Slim Smith, Brent Dowe iz Melodians, Wilburn Stranger Cole – Kenov partner v duetu, s katerim sta uradno začela svoji glasbeni poti in sta bila precej uspešna, ter celo Bob Marley, katerega je Ken prvič srečal prav tam. To je bilo na prelomu 50-ih v 60-a, ko so na Jamajki najbolj odmevali ska ritmi, popularnost pevcev za to zvrst pa je vse bolj rasla in so bili zato tudi zelo iskani. Stranger & Ken sta zelo kmalu našla pot v prostore studia Tresure Isle producentske »živine« Dukea Reida in sprva snemala tam. Bržkone je bila konkurenčnost tista, zaradi katere ju je k sebi kmalu po tem povabil tudi ambiciozni Clement Coxone Dodd in ta je leta 1963 sproduciral njuno prvo pravo skupno uspešnico, »Artibella«. Strastno Kenovo prepevanje v tem hitu je bilo povod, da mu je Coxone predlagal solo kariero, Stranger pa je tako ali tako že snemal solo hite pri Dukeu Reidu, zato odločitev ni bila težka. Ken je kasneje priložnostno še združil moči z drugimi oz. v duetih, na primer z Wailersi pa z Delroyem Wilsonom ter drugimi zvenečimi imeni, a solo kariera mu je bila res pisana na kožo. Še pred svojim 20. letom je v Doddovem Studiu One uspel posneti paleto nepozabnih pesmi, kot so »The Train Is Coming« (z Wailersi), »Feel Good«, »Home, Home, Home« ter »You're No Good«. Nadaljujemo torej z njegovimi hiti iz Studia One, slišali pa bomo: Live Good, Artibella, Thinking a.k.a. So Nice, Can't You See ter You're No Good.
CD 7012 A/ 6, 16, 23, 26 in CD 7012 B/ 22
Ken Boothe je Dodda dokončno zapustil spomladi leta 1968 in po zgledu mnogih, ki so se naveličali muh svojih producentskih »fotrov«, odšel k takrat edini kingstonški producentki Sonii Pottinger, kjer je svojo kariero nadaljeval brez težav. Tako Studio One kot založba Trojan, potomka Reidovega Troyan Soundsystema, pa sta kasneje seveda še vedno izdajala veliko njegovega materiala. Čeprav se je proslavil predvsem kot pevec ljubezenskih pesmi ter gospelovskih napevov, je njegov vokal osvajal naprej – tudi v obdobju, ki se je s koncem 60-ih nepreklicno začelo, v obdobju roots reggaeja. K sodelovanju ga je povabil Lloyd Charmers, bivši član vokalnega tria Uniques pa tudi dober klaviaturist in človek prefinjenega občutka za glasbene aranžmaje, ki je v začetku novega desetletja odprl založbo Splash. Ta je bila precej pod vplivom soula, ki je v 70-ih doživljal enega svojih cvetočih obdobij in soul je bil Kenu Bootheu nedvomno pisan na kožo oziroma na njegov »soulovski« vokal, ki je specifična mešanica čistosti in raskavosti, nežnosti, prodornosti, tankočutnosti in precejšnjega razpona. Nov val njegovih hitov datira prav v tisti čas: »Have I Sinned« pa njegova svetovno znana izvedba »Everything I Own« ter album »Black, Gold And Green«, s katerim je utrdil tudi svojo »rasta plat«, čeprav se v roots reggae vode nikoli ni povsem spustil. Z vsem tem se je ustoličil tudi v dekadi, ki je lansirala številne nove nepozabne vokale zgodnjega dancehalla, ki so dobrim starim ritmom oziroma »riddiom-om« nadevali nove preobleke – od dj-ev, kot sta U-Roy in Big Youth, do pevcev, kot so Horace Andy, Sugar Minnot, Gregory Isaacs in drugi.
CD 7012 A/ 24 in CD 7012 B/ 2, 3, 4, 12, 13, 19, 21
S komadi Rasta Never Fail, Look What You've Done, Ain't No Sunshine, Black Gold And Green, Everything I Own, Crying Over You, I Shot The Sheriff in Who Gets Your Love v izvedbi Kena Boothea, enega najodmevnejših jamajških vokalov, torej počasi zaključujemo današnjo oddajo Razširjamo obzorja. V tej smo predstavili najproduktivnejša obdobja tega pevskega mojstra, ki je sicer dejaven še danes, a je v zadnjih dveh desetletjih pridelal bolj malo novosti – pretežno je predeloval svoje in tuje uspešnice, s čimer ni prišel tako do izraza kot v najbolj dejavnem obdobju, ko je mnogo angleških ter ameriških soul in r'n'b hitov ovekovečil prav on. Še vedno pa lahko rečemo, da je že zgolj njegova zapuščina dovolj zgovoren dokument o zgodovini moderne jamajške glasbe, zapisan tako na nepozabnih albumih, kot so »A Man And His Hits« ter »Mr. Rocksteady« iz Studia One kot na primer na »Everything I Own« založbe Trojan, ter nenazadnje na številnih drugih albumih in singlih, ki jih je Boothe v dolgoletni karieri uspel posneti. Hkrati pa je torej to tudi dokument o njegovi specifiki – uspešnosti ter uveljavljenosti v vseh treh najplodnejših desetletjih jamajške glasbe nasploh. Ultimativni izbor, na katerem nekaj hitov, kakršen je tudi »Train Is Coming«, vendarle manjka, »Crying Over You – Anthology« pa je leta 2002 izšel za Trojan in nam je preteklo uro torej zadovoljivo služil.
Spremni tekst pripravila Sensi.
Komentarji
komentiraj >>