Info blok pripravlja Vanja K.
Prejšnji teden, natančneje šestega septembra, so v Ljubljani končno položili temeljna kamna za graditev dveh novih študentskih domov na Poljanah in ob Litostrojski cesti. Izgradnja teh dveh domov naj bi bila končana do leta 2006, z njo pa bo zagotovljenih okoli 600 novih študentskih ležišč.
Nov študentski dom so že začeli graditi tudi pri Fakulteti za družbene vede. Slednji naj bi bil končan do konca prihodnjega leta, v njem pa bo dobilo postelje približno petdeset presrečnih študentov.
Pred začetkom letošnjega študijskega leta pa naj bi bila rešena tudi prostorska stiska študijskih programov češčine, poljščine in slovaščine na Filozofski fakulteti. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport bo v prostorih Šolskega centra Ljubljana v obdobju do študijskega leta 2007/2008 zagotovilo štiri učilnice in tri kabinete. Poleg tega pa bo ministrstvo preuredilo tudi mansardne prostore v stavbi Šolskega centra, tako da bodo primerni za izvajanje tako imenovane pedagoške dejavnosti. To pa je zgolj začasna rešitev, saj je potrebno pred dokončno rešitvijo rešiti tudi prostorski problem drugih oddelkov Filozofske Fakulete.
Prihodnje leto pa naj bi se polek sedanje Narodne in univerzitetne knjižnice začela tudi gradnja Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki nam jo prav tako kot študentske domove obljubljajo že neskončno dolgo. Priprave na projekt sicer tečejo že celo desetletje, vendar pa od leta 2000 ta projekt stoji. Ravnatelj Narodno univerzitetne knjižnice Lenart Šetinc meni, da bi sprejetje zakona o poroštvu države za najem kredita končno omogočilo začetek gradnje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za začetek je potrebno zagotoviti samo še vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja, ter okoli petnajst milijard tolarjev. Nova knjižnica naj bi bila tako po najnovejših podatkih zgrajena do leta 2010.
Na Mariborski univerzi pa se te dni odločajo o spremembah in dopolnitvah statuta. Javna obravnava bo potekala sedemnajstega septembra. Če bodo spremembe in dopolnitve statuta sprejete, bo lahko rektor univerze več pooblastil prenesel na dekane fakultet. S tem pa bodo članice univerze prevzele vso odgovornost za lastne odločitve. Med drugim bo lahko rektor dekane pooblastil tudi za urejanje delovnih razmerij in za finančno poslovanje posameznih članic.
Do sprememb naj bi v Mariboru prišlo tudi pri imenovanju prodekanov in prorektorjev. Po novem naj bi prodekane imenovali dekani na podlagi mnenja senata članice univerze, prorektorja pa naj bi imenoval rektor po mnenju senata univerze. Prorektorji in prodekani naj po novem ne bi bili več člani senata fakultete oziroma univerze.
S temi spremembami in dopolnitvami statuta nameravajo na Univerzi v Mariboru uskladiti tudi stopnje študija z bolonjsko deklaracijo.
Mariborskim študentom pa je od začetka septembra na voljo nova brezplačna posredovalnica študentskih stanovanj in sob imenovana KAMRICA.net. Nova posredovalnica stanovanj bo najemnikom in najemodajalcem predvsem omogočila zbiranje ponudb in povpraševanja na enem mestu. Obenem pa bodo imeli poleg možnosti brezplačne oddaje oglasa na borzi študentskih stanovanj in sob na voljo še dodatne brezplačne storitve. Med slednjimi je posebej izpostavljena brezplačna pravna pomoč ter posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij.
Informacije o prostih sobah bodo sicer lahko študentje brezplačno prejeli tudi po elektronski pošti, na omenjeni spletni strani pa bodo predstavljena tudi določila zakonskih norm: od obveznih sestavin najemne pogodbe, obveznosti lastnika stanovanja, pa vse do pravic in obveznosti najemnika stanovanja ter odpovedi najemne pogodbe. To pa bi utegnilo biti zanimivo in koristno tudi za vse ostale študente, ne le tiste v Mariboru. Preverite spletno stran KAMRICA.net.
Za konec pa še vsaj na prvi pogled dobra novica za vse, ki si želijo študirati v tujini. Znanstveno-izobraževalna fundacija Ad futura bo namreč v sodelovanju z eno izmed bank letos prvič izpeljala projekt kreditiranja za študij v tujini. Za financiranje šolnine in življenjskih stroškov študentov bosta fundacija in banka namenili skupaj tristo milijonov tolarjev. Študentje si bodo lahko izposodili od enega do pet milijonov tolarjev, ki jih bodo vrnili v dveh do petih letih po zaključku študija v tujini.
Ker pa študij v tujini sam po sebi še ni zagotovilo, da se bodo ti študenti lahko takoj po diplomo zaposlili, seveda ostaja vprašanje, kako bodo ta denar vrnili in pa seveda, kakšne obresti si je omislila banka v primeru, da bi le-ti zamujali z vračilom kredita za študij.
Honorar brez obresti si je z današnjim univerzitetnim info blokom prislužila Vanja K.
Komentarji
komentiraj >>