O podiplomskem študiju na ZRC SAZU poizveduje in razmišlja Saša G.
Poleg številnih že obstoječih in ustaljenih podiplomskih študijskih programov se je letošnjo jesen na podiplomskih menijih v Ljubljani pojavila nova možnost za razmigovanje sivih celic. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti odpira svoja vrata štiridelnemu programu Interkulturni študiji - Primerjalni študij idej in kultur, na katerega se lahko vpišete precej podobno kot na druge študije družboslovne usmeritve.
Podiplomsko šolo ZRC SAZU sestavljajo štirje moduli, ki bi jim lahko rekli tudi oddelki – historični, filozofski, antropološki modul in slovenske študije. Vključujejo veliko tujih predavateljev, nekateri se tudi do 60 odstotno izvajajo s profesorji evropskih ali ameriških univerz. Vsak od modulov sprejema študente za magisterij ali doktorat znanosti, ki sta ovrednotena s 120 kreditnimi točkami, oziroma za enovit štiriletni doktorski študij s 240 točkami. Izvedba programa se aktivira že z vpisom ene same študentke ali študenta, pomembna je tudi odprtost programa za že pridobljene kreditne točke in tudi gostujoče mentorje po študentovih potrebah.
Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in koordinator historičnega modula Spomin narodov v historični perspektivi, je pojasnil, zakaj se znanstvenoraziskovalni center odpira pedagoškemu delu:
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
MD – track 1 čas = 1'17''
Vtč: »Prestopil je te meje že pred desetimi leti…
Iztč: …zelo hitro morajo nova znanja priti do študentov, ne.«
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Izhodiščna cena enega letnika magistrskega študija je 470 tisočakov, ki jih bo vpisanim študentom država najbrž sofinancirala za nekaj več kot polovico. Doktorski študenti naj bi za en letnik odšteli le polovico magistrskega zneska, torej 235 tisoč tolarjev, pri tem pa država lahko sodeluje celo z 80 odstotnim sofinanciranjem. Za prijavo so zahteve podobne kot na drugih družboslovnih podiplomskih programih, posebnost je osebni razgovor s kanditatom pred zaključkom prijavnega postopka.
Čeprav so oblikovalci programa potrebovali dve leti, da so ga pristojni spustili skozi birokratska telesa in ga uvrstili v nacionalne izobraževalne okvirje, podlega istim kriterijem kot vsak drugi studij v Sloveniji. Luthar je po včerajsnji prvi predstavitvi pojasnil tudi način financiranja programov in svoja pričakovanja:
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
MD – track 3 čas = 0'43''
Vtč: »Pravzaprav veljajo pravila za vse enaka…
Iztč: …tako da se že veselimo.«
/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Ob vpisu si študentka ali študent izbere svojega mentorja in v dogovoru z njim izbere ustrezne predmete. Že omenjeni zgodovinski modul se ponaša z gostujočim predavateljem Ivom Banacem s slovite Yale univerze. Izvajalci programa prihajajo tudi iz sosednjih držav, kar je pomembno za sledenje procesom oblikovanja kolektivnega spomina, obdelovanje konceptov nacionalnega in začetkov nacionalnih skupin. Med bolj izstopajočimi predavatelji se pojavlja tudi Slavoj Žižek. Skupaj z nekaterimi predavatelji svoje pariške osme univerze naj bi izvajal delež programa filozofskega modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, ki ga koordinira profesor etike in raziskovalec Rado Riha. Poudarek filozofskega študija bo zato seveda na razmerjih med filozofijo in psihoanalizo, dotikal pa se bo tudi vprašanj etike v globaliziranem svetu.
Katedro slovenskih študij pod naslovom Tradicija in sodobnost koordinira Marjetka Golež Kaučič, raziskovalka slovenskega ljudskega slovstva in glasbe. Ostali predavatelji so prav tako vezani na aplikacije sodobnih metodoloških pristopov v slovenistiki, med predavatelji pa se začuda pojavlja tudi Edvard Kovač, sicer profesor etike in filozofske antropologije na Filofaksu, FDV-ju in teološki fakulteti. Pravzaprav se zdi najbolj izviren in samostojno oblikovan program antropološkega modula, ki ga koordinira Borut Telban. Naslov Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj obljublja nabor predavanj medicinske antropologije, v katerega so vključena pomembna vprašanja biomedicine, psihiatrije in različnih pristopov k zdravljenju telesa. Pri izvedbi predavanj sodeluje največ tujih predavateljev, predvsem z ameriških univerz, pa tudi iz Cambridga in Heidelberga.
Oto Luthar je tudi komentiral kvaliteto ponudbe ZRC SAZU in jo primerjal s ponudbo drugih podiplomskih programov:
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
MD – track 3 čas = 1'26''
Vtč: »Zdaj ne vem, če je to odvisno od tipa ustanove…
Iztč: … te imajo malo drugačno predstavo kot tisti, ki so ravnokar diplomirali.«
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Program so na ZRC SAZU pripravili skupaj s Politehniko v Novi Gorici, čeprav bo izvajan v Ljubljani. Pri oblikovanju programa in organizacijske strukture študija so se raziskovalci zgledovali po drugih podobnih raziskovalnih in znanstvenih institucijah. Luthar je tudi predstavil poglede na slovenski izobraževalno-znanstveni sistem:
/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
MD – track 4 čas = 1'24''
Vtč: »Predvsem smo Slovenci pri tem izumili…
Iztč: …tudi Kras je tam, ne tukaj.«
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Novi študijski program Interkulturni študiji – Primerjalni študiji idej in kultur, ki ga ZRC SAZU pošilja v podiplomsko orbito, v enem pogledu pomeni udejanjanje dolgoletnih raziskovalnih procesov omenjenega inštituta v prenosu znanj prihajajočim rodovom raziskovalcev. Po drugi strani lahko osamosvojitev prej gostujočih predavateljev po ljubljanskih fakultetah pomeni beg možganov s fakultetnih programov nazaj pod okrilje svoje raziskovalne hiše ali pa preprosto dopolnjevanje števila ur, potrebnih za habilitacijo. S spremembami visokošolskega sistema v Sloveniji je tako oblikovan študijski program precej bolj gibljivo pedagoško tkivo kot navadno. Zagotovo pa je neposreden prenos znanj raziskovalnega giganta v študentom prijazno okolje po dostopnih cenah, če pri tem sodeluje država, seveda.
Zastavljen projekt podiplomskega izobraževanja kljub vsemu nagovarja predvsem bolj zahtevne študente in tako približuje proces podiplomskega študija raziskovalnemu delu.
Ali, kot bi rekel tudi Oto Luthar:
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
MD – track 5 čas = 0'18''
»Hm, ja, mislim, da lahko pri zdravi pameti rečem, da je to ta trenutek najboljši študij družboslovno-humanistične provenience v Sloveniji.«
/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Odpoved: V znanstvenoraziskovalnem centru je po podiplomskem študiju brskala Saša G. Natančnejše podatke lahko dobite tudi na informativnem dnevu, ki bo 17. septembra v prostorih ZRC SAZU.
Komentarji
komentiraj >>