Šla sva med glive in lišaje (on je Lišaj, jaz pa sem Gliva – ...
... – ne vem kakšen konreten lišaj je on, ampak jaz sem tista gliva, ki je bele barve, je videti sluzasta in jo je najti na kakšnem strohnelem deblu ali štoru – zadnjič, ko sem okoli Blegoša nabiral gobe, sem se kar nekajkrat videl).
Naši prijatelji so tudi metljaji in razni virusi (recimo ebola), sploh pa imamo radi kakšne resnejše parazite. Tvorimo t. i. mi-skupino (o tem poglejte v kakšen učbenik psihologije ali sociologije, kjer je govora o identitetah in socializaciji v vrstniških skupinah): mi smo mi in oni so oni. Kje ste pa vi? Če ste z nami, potlej si hitro najdite novo vlogo v pogosto zaničevanem svetu enih bitij tam nekje spodaj (recimo na vaših stopalih ali na tleh kopalnic v kakšnem hotelu): prosto je še mesto plesni (nismo se še čisto odločili, kako bomo sprejeli razne plemenite plesni, ker se preveč nosijo in hočejo biti rahlo elitistične) pa tudi praživali in sluzavke lahko vzamete. Naučite se slavnostno korakati, ker bomo to pogosto počeli – da ne boste špilferderberji.
To je bil prvi razglas Glive in Lišaja.
Se pa sprašujem, katero algo ima kolega Lišaj v sebi, da je lahko to, kar je. In če sem tista gliva v njem jaz ali kdo drug?!?
Komentarji
komentiraj >>