Letošnje Trnfestovske improvizacijske gledališke predstave so take narave, da vam prav lahko polepšajo ponedeljkove dopoldneve. Vse predstave se namreč zgodijo v nedeljo zvečer, ob kar malo pozni enajsti uri in trajajo dobro urico. Potem se seveda spije še zadnje pivo ali kar pač je in gre domov spat. In v ponedeljek se zbudiš sicer malo kasneje, a z dobrim občutkom po prijetnem večeru. Če je predstava dobra, seveda. Nedeljska predstava skupine Manjše zlo je bila ...
Letošnje Trnfestovske improvizacijske gledališke predstave so take narave, da vam prav lahko polepšajo ponedeljkove dopoldneve. Vse predstave se namreč zgodijo v nedeljo zvečer, ob kar malo pozni enajsti uri in trajajo dobro urico. Potem se seveda spije še zadnje pivo ali kar pač je in gre domov spat. In v ponedeljek se zbudiš sicer malo kasneje, a z dobrim občutkom po prijetnem večeru. Če je predstava dobra, seveda. Nedeljska predstava skupine Manjše zlo je bila ...
... več kot dobra! Naslovljena je bila s "stereotip". Vsi vemo vse o tej besedi, a kratko razlago smo uvodoma vseeno dobili. Stereotip je poklic. Stereotip je naravnanost (kakršnakoli pač). Stereotip je splošno znano dejstvo. Talent, sladoledar, notar, čebelar, računalničar - določila jih je publika, David, Nejc, Miha, Kim in Martin pa so jih odigrali. In sicer tako, da se je vsakič znova eden od njih postavil na sredino polkroga, drugi pa so naštevali stereotipne asociacije o liku, o katerem se je nato odigral prizor.
Talent - njegova največja travma je, da je v osnovni šoli enkrat dobil štirico; večino stvari verjetno opravi bolje kot drugi; v avtošolo gre opravit izpit zgolj zaradi formalnosti; je precej asocialen;
Sladoledar - vedno nosi malo odpeto srajco; govori s fužinskim naglasom, pa če je od tam ali ne; sladoledar misli, da bo vsaka jed boljša, če ji doda Sladki greh; sladoledar osvaja vsako, ki gre mimo njegove stojnice - ne glede na njeno starost.
Notar - njegova najljubša stvar na svetu je difenbahija; notarju je žena umrla od dolgčasa; notar odlično igra golf in namizni biljard (namizni, ja!); notar je vedno počesan na prečko.
Čebelar - njegova najljubša glasba je zvok čebel; čebelar nima žene, a si jo zelo želi; čebelar za darilo vedno podari ... med; čebelar si včasih želi, da bi bil avtoprevoznik.
Računalničar - njegovi najpogostejši besedi sta up grade in down load; računalničar pozna ogromno žensk (no, vsaj upa, da so ženske); računalničar ne ve, kateri letni čas je zunaj, ve pa, kateri je v Ameriki; računalničarju grozi, da bo ponavljal razred - zaradi cveka pri športni vzgoji.
Skupina Manjše zlo je predstavo odigrala brez glasbene spremljave, a odsotnost le-te sploh ni bila moteča. Ekipa je v petih situacijah delovala povezano in izredno uigrano, režija, ki je nastajala sproti, kot se za tovrstne igre spodobi, pa je bila spontana in osvežujoče izvirna. Fantastičen humor je elektril ozračje in podžigal publiko, ki se je med predstavo včasih oglasila z aplavzom in komentarji, kar je pri improvizacijskih predstavah vedno zaželjen dejavnik - namreč to, da igra gledalce zadane, da se nanjo odzivajo. Za smeha polno uro se je kar splačalo priti na predstavo!
Če napoved za igro skupine Manjše zlo kdaj zasledite v KUD-u ali kje drugje, vam Katja Križnik ogled zelo, zelo priporočam!
Komentarji
komentiraj >>