Koncert francoskega laptop tria DAT Politics v sredo, 1. 10. 2004, v klubu Channel Zero na Metelkovi.Francoska elektronika v novem mileniju doživlja nov razcvet. Novejši podtalni projekti, kakršni so npr. Ddamage ali pa ekipa glasbenikov, ki ustvarja pri pariški založbi Gooom, znova vnašajo večjo mero kreativnosti v francosko eletroniko. Na čelu teh novih sil se uspešno petelinijo vedno uspešnejši DAT Politics, ki smo jih v sredo imeli priložnost videti v Ljubljani. Toda, kot se je izkazalo, je bila to zares samo priložnost za peščico ljudi.
Valiti krivdo za slabo udeležbo na previsoko vstopnino ali na slabo promocijo organizatorja ne bi bilo pošteno, zlivati žolč nad apatično ljubljansko publiko, ki hodi le še na koncerte velikih zvenečih imen, pa ne bi imelo pravega smisla. A dejstvo je, da francoski laptop trio DAT Politics z ljubljansko publiko »tradicionalno« nima sreče. Že njihov prvi nastop v Kapelici pred nekaj leti je naletel na slab obisk in čeprav je kazalo, da bi tokrat znalo biti bolje (pred kratkim so namreč izdali album Go Pets Go, ki je z zanimivo mešanico elektronike in popa naletel na dober odziv med poslušalci), jih je nepredvidljiva Fortuna zopet pustila na cedilu. Mizeren obisk je že drugič ohromil nastop te simpatične družbe francoskih elektronskih veteranov, kot so se v šali poimenovali sami. V napol prazni dvorani kluba Channel Zero se je nabrala le peščica zanesenjakov, ki je prisostvovala celotni zadevi.
Škoda, saj so zamudili koncert, ki bi ob večjem obisku lahko bil prava bomba, tako pa kaj več kot dobre mere simpatij navzočih obiskovalcev ni požel. Koncertna različica njihove godbe je bila po pričakovanjih še bolj nabrita kot na samih ploščah. Nekajkrat se je trojica navidez povsem spontano spustila z vajeti in komade nadgradila z divjo techno ritmiko, na vsesplošno odobravanje navzočih pa dva komada zaključila v spodobni kakofoniji digitalnega noisea.
Plastično zveneča godba iz poceni zvočnih virov in hkrati odlična parodija na osladnen pop kič, s katerim smo bombardirani sleherni dan, je bila najbolje ponazorjena v refrenu techno razbijačine, ki je sledila hitu Pie z njihove prejšnje plošče Plugs Plus. V njenem refrenu so tisti malo bolj pozorni lahko izpod elektronsko popačenega glasu pevke ujeli naslednji verz: »Rubber mixer, rubber mixer – fun fixer.« Glasbeni nastavki za pošteno zabavo so bili ta pravi, vendar se zaradi manjka občinstva prava atmosfera nikakor ni mogla ustvariti. Še tistih nekaj plesno razpoloženih posameznikov ni moglo izživeti svojih norij zaradi dogodku ne povsem primernega ozvočenja – elektronska glasba se pač nikoli ni poslušala potiho –, poleg tega pa je francoski trio komade zaključeval v skorajda »rockerski« maniri in s povsem nepotrebnimi pavzami med komadi razbijal tok glasbe. Sicer pa jim v glasbenem smislu razen šibke vokalne interpretacije ne moremo veliko očitati. V danih razmerah so uprizorili povsem spodoben nastop, ki so ga še dodatno oplemenitili z vizualijami plišastih pošasti z ovitka zadnjega albuma Go Pets Go na nasprotni steni klubskega prostora. V tretje gre menda rado.
Komentarji
komentiraj >>