Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Teater Иarobov: Pssst! (1160 bralcev)
Sreda, 27. 10. 2004
Katjak



Klikni za veliko sliko:
Če imajo stari ljudje prav in se pregovor »slab začetek - dober konec« vedno uresniči, potem me resno skrbi, v katero nadzemeljsko razsežnost bo poneslo letošnji festival Goli oder. Namreč – kaj pa, če je že sam začetek mega? Tak je namreč bil včerajšnji prvi nastop na improvizacijskem festivalu, krivci za dobro voljo pa so bili igralci skupine Teater Иarobov.
Če imajo stari ljudje prav in se pregovor »slab začetek – dober konec« vedno uresniči, potem me resno skrbi, v katero nadzemeljsko razsežnost bo poneslo letošnji festival Goli oder. Namreč – kaj pa, če je že sam začetek mega? Tak je namreč bil včerajšnji prvi nastop na improvizacijskem festivalu, krivci za dobro voljo pa so bili igralci skupine Teater Иarobov.

Poznamo jih že, to šesterico nastopajočih. Včeraj pa so na odru bili štirje - Maja, Dražen, Alenka in Gregor – in premierno uprizorili lastno avtorsko pogruntavščino improvizacijske igre. Poimenovali so jo Pssst!, kar lahko pomeni marsikaj. Recimo to, da se o nekaterih stvareh ne govori naglas, se jih raje pssst! utiša, ker so preveč osebne. Sploh pa se o njih ne govori pred publiko. Ampak Goli oder zahteva prav to – razgaljenje. In to v detajle!

Prvo besedo je, kot je že v navadi, izbrala publika. Izbrali smo – spoštovanje. Nato je igra potekala tako, da je najprej eden od nastopajočih povedal svojo osebno zgodbo, vsi skupaj pa so zatem odigrali dogodke iz življenja likov, ki jih je ta oseba omenila. V enem od prizorov smo šli najprej v London, v zgodbo pripovedovalca, ki je povedal mehiške telenovele vredno zgodbo o tem, kako ni vedno pogovor tisti, ki razkrije marsikaj o človeku in ki nato dva zbliža, včasih je dovolj, da si moški in ženska, ki sta si všeč, le zreta globoko, globoko v oči. Resno je vzel svojo nalogo, zaupati nam nekaj, česar ne vedo mnogi, in to je storil na – predvsem ženskam – zelo všečen način. Zelo simpatično.

Potem pa je prišla na oder njegova soigralka in odigrala to njegovo »veliko ljubezen« v stilu – »Ej, stara, sem šla v London in tam spoznala enga tipa, mislm, ej, sam gledal me je skos, sam gledal, skos sva bla tiho in nč se ni zgodil, totalno bedno. Jst sem konec koncev ženska, z mano se je treba pogovarjat, a ne, nobenga spoštvajna, on je bil skos tiho!« Zgodba se je nato odvijala naprej, nesojena mlada zaljubljenca sta se sicer znova srečala kot prek študentskega servisa najeta sodelavca, a njuna zgodba med prašnimi policami arhiva ni doživela srečnega konca.

Tudi ta zaresnega konca predstave še ni bilo, bil je čas za novo osebno zgodbo. Pripovedovalka se je spomnila dogodka o tem, zakaj pravzaprav vsako leto svoji sestrični – tako povsem mimogrede - pošlje sms čestitko za rojstni dan. In nato smo videli, da njena sestrična živi od enega rojstnega dneva do drugega samo za ta sporočila. Med igranjem tega prizora smo z veseljem opazili, da znajo, če je treba, igralci Teatra Иarobov govoriti tudi v približno primorskem dialektu in zvedeli, da študij humanistke iz pridnih deklet dela frflje in da je za fante zelo pomembno, da – če hočejo na dekle narediti dober vtis – obujejo črne lakaste čevlje.

Uro in pol trajajoča predstava je bila ena boljših zadnje čase. Zares! Igralci teatra Иarobov so dokazali, da so uigrana ekipa, ki ve, kako se stvári streže. Da se prizori niso vlekli, so pogojevali predvsem hitri odzivi posameznega igralca na izrečene predloge ostalih prisotnih na odru, medsebojno sodelovanje, malo vnaprejšnje predvidevanje in nepogrešljivi kanček humorja, ki je vedno zaželjena začimba. Zgodbe se niso vlekle v nedogled ali se ponavljale, iskrice med njimi so hitro preskakovale in domišljija je delala s polno paro. Glasba, s katero je igro zalagala Sonja, je bila zelo posrečeno izbrana in včasih res zgolj podlaga prizorom, včasih pa je malo zadominirala, a zgolj gledalcem v veselje – ker so se morali nasopajoči v taki situaciji pač znajti na svoj originalen način. Rezultat vsega je bil – kot je bilo omenjeno že na začetku – fantasičen uvod v letošnji tretji Goli oder.


Današnji prispevek o dogajanju na festivalu Goli oder je pripravila Katja Križnik.


Komentarji
komentiraj >>