Drugi dan festivala Goli oder je nastopila nemška skupina Die Gorillas, o kateri smo izvedeli zanimivost, da se z improvizacijskimi nastopi ukvarja skorajda »profesionalno«. V Berlinu, kjer domujejo, imajo namreč tudi po štiri nastope tedensko! Predstavili so svojo avtorsko igro, ki so jo uprizorili premierno in jo poimenovali Moja kitara.
Drugi dan festivala Goli oder, ki poteka v KUD-u France Prešeren, je nastopila nemška skupina Die Gorillas, o kateri smo izvedeli zanimivost, da se z improvizacijskimi nastopi ukvarja skorajda »profesionalno«. V Berlinu, kjer domujejo, imajo namreč tudi po štiri nastope tedensko! Včeraj zvečer so se predstavili svojo avtorsko igro, ki so jo uprizorili premierno, poimenovali pa so jo Moja kitara.
Bili so štirje nastopajoči, dve ženski in dva moška, od tega je bil en glasbeni spremljevalec na kitari. Na začetku se je prav on sprehodil med publiko in nas povprašal, kako je kaj z našimi izkušnjami igranja na glasbila. Polno nabita dvorana mu je ponudila nekaj zanimivih iztočnic – nekdo je povedal, mu je mama obljubila bobne, če se izpiše iz skavtske skupine, neko dekle je povedalo, da je z igranjem violine nehala zato, ker je njen učitelj med njeno uro stalno reševal križanke, druga je zaupala izkušnjo s slepim učiteljem klavirja, ki jo je nagnal, ker je imela modro nalakirane nohte. Zgodb je bilo dovolj, da je skupina Die Gorillas dobila dobro iztočnico za začetek igre. Oziroma bolje rečeno improviziranega gledališko-glasbenega nastopa.
Na začetku je igralec kitare začel brenkati svojo izmišljeno melodijo, ostali trije pa so mu pritegnili – z zvokom ščetkanja zob, grgranja vode in pluvanja v umivalnik. Nato je zgodba stekla naprej, upoštevajoč in vnašajoč vse predloge, ki jih je na začetku podalo občinstvo. Kadar se je zataknilo in angleščina ni bila dovolj, so udarili malo po nemško. Ko pa tudi nemščina ni več zadostovala, se je malo glasneje v igro vrinil kitarist, začel brenkati melodijo in igralci so takole na hitro spravili skupaj eno izmišljeno pesmico. V nadvse zanimiv in strašno zabaven glasbeni dogodek so vklučili tudi nas gledalce, ki smo z veseljem sodelovali s šepetanjem besede ali petjem v ritmu, ki ga je diktiral kitarist.
Glede na to, da je bila predstava Moja kitara uprizorjena premierno in da se pri takih rečeh nikoli ne ve, kako bodo izpadle, lahko zatrdimo, da je bil včerajšnji nastop več kot uspešen. Videti (in tudi slišati!) predstavo, ki se približuje zimproviziranemu mjuziklu in ki (na naše veliko veselje) vseskozi koketira tudi s publiko, res ni nekaj, kar bi na odrih improvizacijskega gledališča doživeli pogosto. Originalno zastavljen projekt berlinske skupine Die Gorillas je nekaj, kar bomo, če bomo imeli priložnost, sigurno šli z veseljem gledat še kdaj!
Prispevek je pripravila Katja K.
Komentarji
komentiraj >>