Četrtek, 18. 11. 2004
jurij
Nocoj bomo v terminu Tolpe bumov imeli priložnost slišati tolpo, ki domuje v New Jerseyu in sliši na ime The Dilllinger Escape Plan. Moram priznati, da kljub ponovni oživitvi in pa tudi mainstreamovskim uspehom kitarske glasbe že kar nekaj časa nisem slišal plošče, ki bi me že ob prvem poslušanju tako pretresla in me opomnila, da ima Cd player funkcijo repeat all. Čeprav sem band poznal že iz njihovih prejšnjih izdaj, ki so bile vse po vrsti odlične, in sem vedel, kaj približno lahko pričakujem, so me znova presenetili njihov zvok, energija, jeza in pa predvsem natančnost odigranega, zadovoljilo pa me je tudi dejstvo, da niso zaspali na starih lovorikah in dobrih ocenah, ampak so svojo glasbo še bolj razvili in nadgradili, za razliko od mnogih drugih skupin, ki po dveh, treh dobrih ploščah preigravajo le še sami sebe in ne pokažejo nič novega... (v celoti...)
Glasbena redakcija
TOLPA BUMOV
Četrtek, 18.11.2004
THE DILLINGER ESCAPE PLAN – MISS MACHINE ( Relapse, 2004 )
*Nocoj bomo v terminu Tolpe bumov imeli priložnost slišati tolpo, ki domuje v New Jerseyu in sliši na ime The Dilllinger Escape Plan. Moram priznati, da kljub ponovni oživitvi in pa tudi mainstreamovskim uspehom kitarske glasbe že kar nekaj časa nisem slišal plošče, ki bi me že ob prvem poslušanju tako pretresla in me opomnila, da ima Cd player funkcijo repeat all. Čeprav sem band poznal že iz njihovih prejšnjih izdaj, ki so bile vse po vrsti odlične, in sem vedel, kaj približno lahko pričakujem, so me znova presenetili njihov zvok, energija, jeza in pa predvsem natančnost odigranega, zadovoljilo pa me je tudi dejstvo, da niso zaspali na starih lovorikah in dobrih ocenah, ampak so svojo glasbo še bolj razvili in nadgradili, za razliko od mnogih drugih skupin, ki po dveh, treh dobrih ploščah preigravajo le še sami sebe in ne pokažejo nič novega..
Njihova zgodba se je začela marca leta 1997, ko so se zbrali kitarist Ben Weinman, basist Adam Doll in bobnar Chris Pennie; prvi in zadnji sta še vedno gonilni sili banda, medtem ko je Doll malo pred izdajo prvega pravega albuma leta 1999 doživel prometno nesrečo in ostal delno paraliziran, tako da ga je leta 2000 nadomestil Liam Wilson. Prvim trem članom se je pridružil še vokalist Dimitri Minakakis.Kmalu po nastanku so posneli album s šestimi pesmimi, naslovljen kar Dillinger Escape Plan. Po izdaji tega materiala so v band vključili še enega kitarista in leta 1998 posneli malo ploščo, imenovano Under the running Board, ki jo je založila založba Relapse. Ta mini album je v underground krogih proglašen za eno od top izdaj tega leta. Sledili so touri, kjer jih je na enem od koncertov odkril Mike Patton in jih povabil na ameriško turnejo Mr.Bungle kot predskupino. Takrat so že pripravljali svoj prvi res pravi album Calculating Infinity, kjer jim je nato po uspehu turneje pri produkciji pomagal prav Patton. Plošča je naletela na odlične kritike, tako pri kritikih kot pri fanih in pa predvsem pri glasbenikih. Znova so svojo veličino dokazovali na različnih turnejah, kjer so igrali s kopico znanih bandov, kot so Slayer, Pantera, System of a
down ter drugimi. Leta 2001 pa je prišlo znova do rošade v bandu, pevca Minakakisa je po dolgotrajnem iskanju zamenjal Greg Puciato. Leta 2002 so pri Epitaph izdali odličen mini CD Irony is a Dead Scene, kjer se jim kot gost pridruži že omenjeni Mike Patton. Iz tega Cd-ja izstopa predvsem predelava Come To Daddy Aphex Twina, kjer dokažejo, da se lahko tudi s konvecionalnimi rockovskimi inštrumenti naredi še kako dober cover elektronske glasbe.
No, po kar dolgem čakanju pa je letos avgusta zasedba znova izdala nov material, Miss machine, ki je znova dokazal, da so fantje še kako dejavni in polni energije. Že uvodni komad Panasonic Youth nam predstavi, kaj lahko pričakujemo. Odličen brutalen vokal Grega Puciata, močna interakcija bobnov Chrisa Pennieja in kitar Bena Winmana in Briana Benoita, podkrepljena z res dobrimi linijami basista Liama Wilsona. Predvsem je treba pohvaliti izjemne riffe, ki zvenijo kot miks hardcora, punka in nu-metala, kjer predvsem bandom slednjega žanra pokažejo, kako se to dela. Ves ta miks nadgrajujejo z elementi jazza ter jazzkora, tako da zmes vsega zveni zelo originalno. Hitro menjavanje riffov in delov komadov ne dopušča počitka med poslušanjem. Čeprav zna biti tako komponirana glasba zelo težko poslušljivo, pri Dillinger Escape plan zveni zelo povezano z odličnimi prehodi, moč in pa predvsem nabita energija kar izžarevata in kličeta k skakanju, plesanju in mahanju s čupo.
Priznati je treba, da nekateri deli zvenijo podobno kot Victims Family, kar pa jim osebno ne jemljem za zlo, saj predvsem z natančnostjo odigranega in prehodi v bolj metalske in pankerske dele celoto močno nadgradijo in ji dajo tudi veliko mero originalnosti. Slednjo pa na trenutke izgubijo predvsem v delih, kjer je vokal liričen in zelo razumljiv, saj se nekako ne morem otresti občutka, da se pevec naslanja na petje Mika Pattona. Še posebej v skladbi Setting Fire To The Sleeping Giants, hitu, ki močno spominja na Faith No More iz obdobja plošče King for a day oziroma na Tomahawk. Pograjati pa moram tudi predvsem pesem Unretrofied, ki močno diši po nu-metalcih, kot so Linkin Park in podobni. Pa čeprav naredijo to vsaj stokrat boljše kot oni.
Vseeno ostajam mnenja, da je plošča eden boljših izdelkov letošnjega leta. Band na njej prikaže vso svojo veličino, odlični glasbeniki, predvsem kitarista in bobnar, odigrajo vse dele perfektno, natančno, tako ritmično kot melodično, vokal stoji na mestu in, čeprav sam nisem ravno ljubitelj brutalnih vokalov, si na tej plošči zaslužijo pohvalo, saj so perfektno umeščeni v samo celoto. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je ravno v tem, da se bend nenehno razvija in se vneto drži načela, da so oni sami edini kritiki svoje glasbe in se ne zadovoljijo tako zlahka. Upam, da te kritičnosti ne bodo izgubili in nam bodo v prihodnje še večkrat polepšali trenutke s svojimi izdajami.
Iz plošče Miss Machine peterice The Dillinger Escape Plan bomo slišali celotni repertoar, to pa v naslednjem vrstnem redu:
Panasonic Youth, Sunshine The Werewolf, Highway Robbery, Van Damsel, Phone Home, We Are The Storm, Crunch Field Tongs, Setting Fire To The Sleeping Giants, Babby’s First Coffin, Unretrofied in pa The Perfect Design. Na uživanje!
Pripravil Jure Vlahovič.
Komentarji
komentiraj >>