... drama s talci v grškem mestu Gerakas ...
... Irak obtožuje Sirijo in Iran, da podpirata terorizem ...
... Evropska unija o začetku pogajanj s Turčijo, Bolgarijo in Romunijo ...
... prvi rezultati gospodarskega sodelovanja med Južno in Severno Korejo ...
Zagovorniki prostega trga vztrajajo pri svoji mantri, da kapitalistična globalizacija predstavlja zmago za vse vpletene strani, tako za bogate in revne, kot tudi za delavce in velekapitaliste. Po podatkih Svetovne banke naj bi gospodarska rast, ki je bila najmočnejša v prejšnjem desetletju, pripomogla k zmanjšanju neenakosti in spektakularnemu znižanju skrajne revščine povsod v svetu, razen v saharski Afriki. Pa poglejmo, če je to res.
V zadnjih štirinajstih letih se je število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, se pravi z manj kot dolarjem na dan, zmanjšalo za borih sto milijonov, in sicer na dobro milijardo, kar še vedno predstavlja sramoto za Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad. V Evropi in Aziji se je ta številka, recimo, celo povzpela z dveh na sedemnajst milijonov, medtem ko v latinski Ameriki število najrevnejših stagnira in še vedno znaša okoli petdeset milijonov ljudi.
Poročilo Svetovne banke postavlja na laž tudi podatek, ki nazorno prikazuje neenakost razdelitve bogastva. V prejšnjem desetletju so štiridesetim odstotkom najrevnejših ljudi pripadli bori trije procenti svetovnega prihodka, deset odstotkov najbogatejših pa je pobralo več kot polovico. Toliko torej o pravljici kapitalistične globalizacije.
Začnimo naš info blok v grškem mestu Gerakas blizu Aten, kjer sta dva oborožena ugrabitelja zajela avtobus z nekaj več kot dvajsetimi talci. Ko je avtobus ustavila in obkolila policija, sta nepridiprava dvakrat streljala na temperamentne može v modrem, s čimer si bržkone nista pridobila veliko simpatij prisotnih. Sicer pa sta ugrabitelja v sklopu pogajanj, ki trenutno potekajo, že izpustila najmanj pet ljudi. Po poročanju grških medijev gre za državljana Rusije, ki si ne želita drugega kot vrnitev v domovino. Toda ugrabitelja sta medtem postala še pohlepna in sedaj zahtevata še milijon evrov. V kešu seveda. Bizarno.
Da je svet poln terorizma, itak vemo. Na to dejstvo opozarja tudi iraški obrambni minister Hazem Šalan, ki je sosednji državi, Sirijo in Iran, obtožil podpiranja terorizma. Očital jima je predvsem to, da nudita podporo najbolj znani teroristični mreži al Kaidi in skupini Abuja Musaba al Zarkavija, ki baje razgraja po Iraku, čeprav – roko na srce – ga do zdaj tam še nihče ni videl. Šalan je prepričan, da si oblasti v Iranu in Siriji želijo, da bi Irak vodili kleriki s turbani.
V Iraku se je medtem uradno začela predvolilna kampanja za splošne volitve, razpisane za januar prihodnje leto. Največ možnosti za zmago imajo seveda verske šiitske stranke, tako da bodo državo v vsakem primeru vodili kleriki s turbani. Sicer se v Iraku nasilje pred bližajočimi volitvami nadaljuje. Aktualni podatki pričajo o novih bombnih napadih in smrtnih žrtvah med koalicijskimi vojaki. Umrli naj bi trije Poljaki in vsaj en ameriški marinec.
Član slovenske parlamentarne stranke Združene liste socialdemokratov Aurelio Juri je na novinarje naslovil javno pismo, v katerem je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo vlade, da Slovenije ne vpleta v vojno v Iraku. Glede na to, da si stvar očitno res žene k srcu, smo ga pobarali za izjavo:
///////////////////////////////////////
Sranje se odvija tudi v Afganistanu, od koder tiskovni predstavnik notranjega ministrstva poroča o ugrabitvi turškega inženirja, ki so ga zajeli neznani nepridipravi. Drama se je razpletla s tragičnim koncem. Ugrabitelji so izpustili voznika in prevajalca, Turka pa ubili. Sicer pa vlada v Kabulu ponosno oznanja še to, da jim je nekje, Alahu za hrbtom, uspelo likvidirati sedem sicer domnevnih skrajnežev.
V boj proti terorizmu se je po dolgem času aktivno vključila tudi Avstralija, ki opozarja, da razpolaga z verodostojnimi podatki o načrtovanih bombnih napadih v Indoneziji. Pozor, menda bodo napadeni hoteli Hilton, tako da se nikar ne zadržujte v njih in si za prenočišče v tem koncu sveta raje najdite hostel. Teroristi, ki so zagotovo jezni zaradi razkrinkanja njihovih načrtov, so se s polnimi nahrbtniki verjetno že napotili proti Avstraliji.
Veliko več obzirnosti do mirnega reševanja sporov so pokazali palestinski predstavniki, ki so se zavzeli za mednarodno mirovno konferenco, na kateri bi ponovno poskušali oživiti pogovore za uresničitev časovnega načrta za Bližnji vzhod. Slednji bi Palestincem končno dodelil njihovo državo. Za konferenco, ki naj bi potekala v egiptovskem Kairu, se je zavzel najverjetnejši Arafatov naslednik Mahmud Abas.
Voditelji Evropske unije se te dni pospešeno ukvarjajo s širjenjem matere Evrope. Na četrtkovem in petkovem zasedanju v Bruslju bodo uradno potrdili, da so pristopna pogajanja z Romunijo in Bolgarijo zaključena, kar pomeni, da bosta omenjeni državi postali članici Unije s prvim januarjem 2007. Evropski parlament pa je na tajnem glasovanju podprl začetek pogajanj s Turčijo, če bo ta nadaljevala s svojimi demokratičnimi in seveda ekonomskimi reformami. Turčija je na to že pristala, toda uradna Ankara je Evropi že dala na znanje, da preveč klečeplazila ne bo.
Mogoče pa rešitev vseh sporov in odprtih diplomatskih vprašanj leži prav v gospodarskem sodelovanju, čeprav smo na začetku resda upravičeno pljuvali čez to prekleto kapitalistično globalizacijo. Svetel primer ekonomskega sodelovanja predstavljata Južna in Severna Koreja, ki sta na območju skupnega industrijskega parka v severnokorejskem mestu Kaesong začeli s proizvodnjo prvih izdelkov, in sicer kuhinjskih loncev. Mogoče jih bodo pa prav eni fini nudlji spet pripeljali nazaj za skupno mizo.
Komentarji
komentiraj >>