Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
četrtek, 16.12.2004 (3275 bralcev)
Četrtek, 16. 12. 2004
Anja



Bizjak drugi najpomembnejši Kranjec v EU - sklenjena pristopna pogajanja Romunije in Bolgarije - EU parlament dal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo - zelena karta? - Europass - Komisija prekinila proračunski postopek proti Nemčiji in Franciji - ...
Prejšnji teden se je za naše diplomate končal nasmejano in v znaku podpore manj srečnim. Manj srečni pa so tisti, ki z nami ne delijo članstva v Evropski uniji. Naš novi stari zunanji minister Dimitrij Rupel jih je razveselil z izjavo, da naša domačija podpira začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo.

Dobrovoljen pa je zagotovo bil tudi nekdanji slovenski pravosodni minister Ivan Bizjak, ki je postal novi generalni direktor za pravosodje in notranje zadeve v Svetu Evropske unije. Bizjak, ki si ga je domača javnost zapolnila tudi zaradi nesrečnega padca s kolesom, je tako drugi najpomembnejši Kranjec v Uniji. Prekaša ga le član Evropske komisije Janez Potočnik.

Teden se je nadaljeval dobro tudi za Romunijo, ki je sklenila pogajanja z opevano Evropsko unijo. Če bo šlo vse po maslu, bo Romunija v srečno evropsko družino vstopila prvega januarja 2007 skupaj z Bolgarijo. Zaključek pristopnih pogajanj tako z Bolgarijo kot Romunijo so požegnali tudi zunanji ministri Unije. Naslednji korak do nove domovine obeh držav bo podpis pristopne pogodbe konec aprila naslednje leto.

Še ena država si močno želi članstva v elitnem klubu in to tudi že desetletja pridno ponavlja. Turčija je svojemu cilju vedno bližje, čeprav so opozicije v vseh državah članicah Unije močno nenaklonjene temu, da bi delile svoj klub z njo. V Franciji, državi, ki ne prenese niti naglavnih rut, je na primer kar 75 odstotkov prebivalstva prepričanih, da so Turki primerni le za pečenje kebabov.

Evropski parlament je na tajnem glasovanju dal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z ne več tako bližnje vzhodno državo, pod pogojem seveda, da se bo ta še vedno pridno prilagajala visokim in plemenitim standardom Evropske unije. Kdaj se bodo začetla pogajanja s Turčijo bo dorekel Evropski svet, kdaj bo dotična država končno vstopila v veselo evropsko družino, pa je še zavito v meglo naslednjega desetletja.

Kdaj pa se bodo začela pristopna pogajanja Unije z našo sosedo Hrvaško, so zunanji minstri že dorekli. Če bodo Hrvati ubogljivo potrdili polno sodelovanje s Haagom, se bodo pogajanje začela že marca naslednje leto. Največji dvomljivec v primernost Hrvaške za članstvo v Uniji je bila Velika Britanija, ki jo muči, da se hrvaški general Ante Gotovina še vedno sprehaja »lahkih nog naokrog«.

Poleg že prej omenjenega Bizjaka, je napredovanje v krogih visoke politike doletelo tudi nakdanjega komisarja za trgovino, Francoza Pascala Lamyja, ki je po novem generlani sekretar Svetovne trgovinske organizacije oziroma stebra nepravične svetovne trgovine. Na žalost bo Francoz sedež generalnega sekretarja WTO-ja začel greti šele septembra 2005, ko mu ga bo odstopil sedanji generalni, Tajec Supachai Panitchpakd [Supčaj Paničpakt].

Svoje uslužbence je EU poslala na zahtevno misijo. 13 ljudi, ki tvorijo jedro misije, 40 dolgoročnih opazovalcev ter 130 kratkoročnih opazovalcev, se bo trudilo opazovati volilni proces v Palestini. Tam bodo 9-ega januarja namreč potekale predsedniške volitve, za katere transparentnost in nepristranskost bodo skušali skrbeti tudi Evropejci.

Zaskrbljena pa je Unija tudi nad reformami v Bosni in Hercegovini. Da bi se bivša jugoslovanska država čimprej modernizirala in tako postala podobna petindvajseterici, ji je EU poklonila 7 milijonov evrov podpore.

Kljub temu, da na sončni strani Alp vedno več diplomantov čepi na Zavodu za zaposlovanje, ima Evropa baje probleme kadri. To je zelo zaskrbelo komisarja za pravosodje in varnost, Franca Frattinija, ki se je malo počohal po glavi, potem pa ugotovil, da bi problem lahko rešili z uvedbo zelenih kart za priseljence. Prav take karte, ki je v ameriških filmih pogosto razlog za to, da se kdo s kom poroči, ali pa da proda kakšen vitalen organ.

Da bo konkurenčnost na evropskem trgu delovne sile bolj nadzorovana in da bodo delodajalci lahko preverili, ali se iskalec dela morda laže o tem, koliko izpitov je padel na faksu, je Evropski parlament sprejel uvedbo naslednje pogruntavščine. »Europass« je enoten dokument za dokazovanje strokovne usposobljenosti v Evropski Uniji, s pomočjo katerega se bodo delodajalci lahko igrali Velikega brata in kukali v vsa področja življenja »deloiskalca«. V mapi »Europass« se bodo nahajali naslednji dokumenti: življenjepis, potrdilo o mobilnosti, dopolnilo k diplomi, potrdilo o jezikih in potrdila o tečajih usposabljanja. Že razmišljate, kaj od naštetega sploh premorete? Verjemite, niste edini...

Nova evropska komisija po križevem potu do potrditve očitno noče več biti vpletena v spore. Zamrznila je namreč proračunski postopek proti Nemčiji in Franciji, katerih luknje v državnem buđetu so bile večje, kot jih predpisuje »Pakt o stabilnosti in rasti«. Svet EU je podobno popustljivo potezo potegnil že novembra lani, vendar je Evropsko sodišče julija letos udarilo po mizi in preklicalo odločitev Sveta. Nemčija in Francija se bosta kot kaže konec koncev zmazale iz godlje brez kakšne kazni, saj komisija meni, da se pridno trudita, da bi svoj deficit zmanjšali.

Je pa komisija zato toliko bolj neusmiljena do članic, ki onesnažujejo zrak z letalskih hrupom. Nemarnice - Avstrija, Finska, Italija, Nemčija in Luksemburg - so si zaradi svojega svinjanja atmosfere nakopale tožbo Evropske komisije. Države očitno niso dovolj resno vzele sprejetih ukrepov, s katerim želi Unija iz letalskega prometa na evropskih letališčih izločiti najbolj hrupna letala.


Komentarji
komentiraj >>