Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 19. 12.´04: Koline! (4116 bralcev)
Nedelja, 19. 12. 2004
david



V današnji oddaji Cigule migule se bomo posvetili običaju, ki spada v zimski čas koledarskega kroga tradicionalnih ljudskih običajev in z njimi povezane glasbene tradicije.
Kot vemo, se čez dva dni po koledarju prične zima, z njo pa je bilo v slovenski ljudski tradiciji povezanih kar nekaj običajev, šeg in navad ... (v celoti ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule
Nedelja, 19. 12. 2004

V današnji oddaji Cigule migule se bomo posvetili običaju, ki spada v zimski čas koledarskega kroga tradicionalnih ljudskih običajev in z njimi povezane glasbene tradicije.
Kot vemo, se čez dva dni po koledarju prične zima, z njo pa je bilo v slovenski ljudski tradiciji povezanih kar nekaj običajev, šeg in navad.
Za zimski čas je bilo značilno, da so se ljudje več zadrževali v svojih domovih, v nasprotju z drugimi letnimi časi, ko so ljudje cele dneve opravljali razna kmečka dela na prostem. Pozimi so imeli tako več časa za hišna in obrtniška dela, gospodarji so popravljali svoja orodja, poleg tega pa so dolge zimske večere preživljali v ožjem ali širšem družinskem krogu s pripovedovanjem zgodb, prepevanjem in drugimi družabnimi dejavnostmi.
V zimskem času so ljudje ob različnih priložnostih in praznikih, kot so božič, novo leto, trije kralji, svečnica itd. koledovali oziroma skupno obhajali, obiskovali hiše v svoji ali sosednjih vaseh, ob tem tudi s petjem kolednic voščili srečo in nabirali darove.
Nenazadnje pa je bil zimski čas tudi priložnost za koline. Včasih še seveda ni bilo raznih skrinj in hladilnikov, zato so zaradi hitre pokvarljivosti mesa, ki je bilo zaradi raznih socialno-ekonomskih in drugih okoliščin temeljna prehranjevalna dobrina, živali klali takrat, ko so temparature najnižje, torej pozimi.
Ker pa meso tudi pozimi na hišni temperaturi ne zdrži predolgo, so ga bodisi sušili, dimili ali kako drugače naravno konzervirali. Kar ga je ostalo, so si ga ljudje, da se ne bi pokvarilo, delili med sabo. V eni vasi so na primer opravljali koline pri vsaki hiši drug teden, in tako v nekem skupnem sožitju in vzajemnosti vsakokrat medsebojno razdelili meso. S tem so bili skozi obdobje kakšnih dveh mesecev nenehno, kot skupnost, deležni večje obilice mesa. Vsakič, ko je imela neka družina koline, je potem razdelila določeno količino mesa tudi svojim sosedom, sovaščanom, in tako se je nadaljevalo skoraj celo zimo po vasi in okolici. Koline so zaradi posebnega spoštovanja in pomembnosti dogodka, tudi zaradi ohranjanja osnovne eksistenčne ravni življenja ter njene povezovalne družbene funkcije, pomenile tudi poseben hišni, družinski, nenazadnje vaški praznik, ki je bil tudi priložnost za druženje, zabavo, prepevanje in ponekod tudi ples. Kolinam je posvečena tudi marsikatera omemba v ljudski pesmi, predvsem pa je zanimiva slovenska ljudska pesem "Že zimski čas prihaja", ki jo bomo poslušali v nadaljevanju, saj je v celoti posvečena kolinam. Pesem na šaljiv način govori o poteku kolin, od vzreje prašiča do izdelave klobas.

Današnjo oddajo pa je s kruljenjem želodca in v pričakovanju prave zime pripravil David.


Komentarji
komentiraj >>