Ponedeljek, 20. 12. 2004
jasna
Ko se je pred dobrimi desetimi leti v tisku prvič pojavil sedaj že kar precej izrabljen izraz, znan kot post-rock, se je verjetno zelo redkim posameznikom posvetilo, da bo ta besedna zveza, ki jo je skoval Simon Reynolds, prav kmalu zaživela tudi na Hrvaškem. Skupina Lunar, ustanovljena leta 1998, je eden od močnejših dokazov, da ima izraz "hrvaški post-rock" dejansko oporo v resničnosti ter da se mu prihodnost kar prijazno smeje... (v celotii...)
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
ponedeljek, 20. december 2004
[TOLPA BUMOV]
Lunar – Turbo (Moonlee, 2004)
*Ko se je pred dobrimi desetimi leti v tisku prvič pojavil sedaj že kar precej izrabljen izraz, znan kot post-rock, se je verjetno zelo redkim posameznikom posvetilo, da bo ta besedna zveza, ki jo je skoval Simon Reynolds, prav kmalu zaživela tudi na Hrvaškem. Skupina Lunar, ustanovljena leta 1998, je eden od močnejših dokazov, da ima izraz "hrvaški post-rock" dejansko oporo v resničnosti ter da se mu prihodnost kar prijazno smeje. Album There Is No 1, njihov prvenec iz leta 2000, je požel precej pozitivnih kritik in bil logičen povod za močno koncertno aktivnost skupine. Če vemo, da je prvi album izšel prvi hrvaški založbi Carnival Tunes ter prvi tovariški belgijski založbi Delboy Records, ne preseneča, da zasedbo Lunar poznajo tudi na nizozemskih, belgijskih, avstrijskih, nemških, italijanskih ter seveda na ex-jugoslovanskih odrih. Izid drugega albuma, naslovljenega First And Last Lost, je bil načrtovan za isti založbi, a se je z Lunar poigrala usoda: celotni računalniški sistem, na katerem so bile shranjene datoteke s svežimi glasbenimi snovanji, se je namreč sesul, podatki pa so posledično nepovratno izgubljeni.
Starševstvo nad njihovim tretjim studijskim albumom, naslovljenim Turbo, je sedaj prevzela nova slovenska založba Moonlee Records. Njeni zaščitenci so zaenkrat omenjeni Lunar ter slovenskem občinstvu precej znana emo-hardcore skupina Analena. Skupini sta tudi drugače povezani, saj si obe delita tudi kitarista Mija. Ostali člani postave Lunar so Davor, Bojan in Nixa, ki z bobni, basom in dvema električnima kitarama tvorijo klasično post-rockovsko instrumentalno osnovo.
Album Turbo je logično nadaljevanje prvenca There Is No 1, čeprav bi nam uvodni komad dal misliti, da se bodo Lunar tokrat odpravili v bolj ambientalne vode. Že naslednja skladba, naslovljena Pizza Song, je dokaz, da uvod ni bil reprezentativen za zvok celotnega albuma. Gre namreč za klišejski in nekoliko bolj rockovsko obarvan post-rock komad, ki skupaj z zaključnim komadom tvori nepotrebna priveska, delno tudi zaradi nekako amorfnega vokala, kateremu bi se v prihodnje morda bilo bolje izogniti.
Zasedbi Lunar je zagotovo uspelo ohraniti prepoznavnost zvoka, s tem, da je na novem albumu nekoliko več elektronskih posredovanj. Klasični post-rock vzorci, kot so številna ponavljanja kitarskih fraz ter risanja otožnih zvočnih pokrajin, ki se skoraj obvezno zaključujejo z intenzivnejšim igranjem ter gostejšo zvočno kuliso, so po vsej verjetnosti nastali kot rezultat konzumiranja Mogwai, Do Make Say Think ali pa skupine Explosions In The Sky.
Turbo je izjemno piten, poslušljiv in nekako "neškodoželjen" album, prežet s sladko melanholijo, ki kot svila obvija note Lunar. Fantje so z novim albumom še enkrat dokazali, da definitivno niso provincialni post-rock "wannabes" ter da so kljub občasni predvidljivosti vredni poslušanja, njihova vloga pa dobi na teži že zaradi samega dejstva, da so eni redkih predstavnikov "pravovernega" post-rocka v našem prostoru.
V naslednjih minutah boste poslušali celoten album, z izjemo zadnjega komada. Komadi z morda nekoliko zavajajočimi naslovi v razmerju do razpoloženja albuma se bodo zvrstili v naslednjem zaporedju:
Il Grabador Grande, Pizza Song, Dancefloor Žgaba, Belka I Strelka, Radio Free Interference , My Moon , Alpa , Retard Numerique , Davorova Grana , Tgemolo in Bee-Bop.
Spremno besedilo je spisala Jasna Črnjarić.
Komentarji
komentiraj >>