Radio Študent OFF POROČILO 15.30 h
Visions of Excess Grad Kodeljevo
V petek 17. decembra je v letošnjem letu, ponovno okupiran Grad Kodeljevo dvonastropna poznorenesančna stavba pod svoje okrilje dogodek ki ga vsako poletje v Los Angelesu organizirata performerja Ron Athey in Vaginal Davis pri nas pa sta bila so-organizatorja gostujočega eventa Ljubljanska galerija Kapelica katere glavno telo je Jurij Krpan in Zavod Aksioma, za katerega skrbi Davide Grassi.
Gre za danes že legendarni dogodek Visions of Exces, celonočni, dvanajst urni proces, na kateremu se zvrsti več kot deset umetniških intervencij, v posebej za to najetem objektu, legendarni event ki od obiskovalcev zahteva dresscode, kar je v našem primeru pomenilo zaželjena oblačila v črni, rdeči in zlati barvi v lateksu ali usnju, skratka fetišistična odela, ki ga je velika večina obiskovalcev tudi upoštevala se je v Ljubljani odvrtel prvič. Praviloma objekt, ki ga najamejo za večer nima neposredne navezave na umetnostne institucije, kajti ne nagovarja le umetniške publike temveč širše občinstvo. V 12 urah se vrstijo nastopi različnih umetnikov urbane kulture, ki nastopijo pred manj številnim občinstvom, kar zagotavlja intimnost in mehkejši stik z umetniškimi poetikami nastopajočih.
To je nekako grob okvir znotraj katerega se odvija dogodek, Ljubljanski Grad Kodeljevo, je bil spremenjen v mesto kabarejskega značaja nabit z libidom in čudaškim humorjem. Mesto v katerem je bila zagotovljena intima že z samim dejstvom, da nad vse fotogeničnega dogodka nihče razen izbrane uradne ekipe dokumentaristov ni smela beležiti, poleg tega pa so bili posamični dogodki razdrobljeni po celem gradu kar v dveh nadstropjih in tudi sicer v posamičnih sobah, ki so bile oplemenitene s pritajeno lučjo in prijetnimi vonjavami. Tako je bila vsakemu od obiskovalcev zagotovljena masksimalna zasebnost pri ogledovanju oziroma okušanju intimnih nastopov posameznih artistov.
Nekatere tuje umetnike, ki so nastopili, že poznamo. Ron Athey je pred leti gostoval v Cankarjevem domu na body artističnem festivalu "Lepota ekstrema" dobro pa ga poznamo tudi po performansu »Solar Anus« v Ljubljanski galeriji Kapelica in predavanjih prav tam, kakor tudi po sodelovanju z so-organizatorjem, umetnikom Davidom Grassijem in kolektivom Bast, ki je predstavljala glavni koncertni dogodek večera pri katerem za komad Ron*s Story Athey posodi svoj glas. Tokrat je polega nastopa s kolektivom Bast, koncert, pri katerem je Ron tudi prvič v živo podprel skupino z besedilom o odvisnoti in obsesijah v njegovem življenju, ki ga drugače najdemo tudi na njihovi zadnji plošči, skratka zgodovinska prilika, nastopil tudi z impresivno sopranistko Juliano Snapper, ki eksperimentira in interpretira sodobno opero. V odličnem Ronovem performansu The Judas Cradle, gre za eksperimentalni operni duet z body artističnimi vložki, skratka nov performans ki je še v nastajanju, s katerim sta nastopila zunaj gradu v kapelici z baročnimi poslikavami, do sedaj sta z tem istim delom nastopala v različnih industrijskih objektih. Slovensko zastopstvo in njun nastop je napovedala in začinila pojava pred kapelico gre seveda za našega meta filozofa Petra Mlakarja, ki je z obvezno pridigo nastopil kot član kolektiva NSK in zadal močan akcent večeru.
Vaginal Davis, notorični črni transvestit, ki je druga glava eventa je tokom celotnega večera nastopil kot vezni ćlen med nastopi posamičnih artistov in MC večera na Kodeljevem. Velvet Hammer Burlesque ženska skupina umetnic iz Amerike ustanovljenea leta 95 v holywoodu, si je zadala, da ohrani ameriško folkloro in žanr burleske, predstavile so se 3 umetnice 20 članskega ženskega kolektiva. Valentina Violette, Bobby Pinz & Sissy Spanx so v pritličju otvorile tokratni Visons of Excess, z skupinskim kaberejskim plesnim nastopom, ki je kar zaudarjal po retro kitchu. Trojica odbitih kabaretistk pa je nastopila kasneje še z solo točkami na glavenem odru.
Dominic Johnson je v drugem nadstropju gradu z performansom The Purest Flight kot sodelavec, asistent Franco B-ja iz Londona je upet na nitih visel s stropa ter preizkušal
meje svojega zgornjega praga bolečine. Prav tako v drugem nadstropju je je Brane Zorman zvočil tu pa je svoje prostore zasedla tudi Nicole Blackman z zgodbami kurtizane je imela osem urno intimno in tiho audienco za posameznike, izbrani svet zgodb za posameznika, v intimni atmosferi nabiti z erotiko in čutnostjo, katero sem kot obiskovalka srečno izkusila prva. Nicole Blackman je bila tudi zadnja, je imela poslednjo avdienco ob 6-ih zjutraj in kot zadnja zaključila z performativnim delom večera. Slovenski duet Eclipse sta imeli več ponovitev svojega novega performansa "Spectrum Magenta", ki se je premierno že predstavil v galeriji Kapelica, proces v katerem se intima spolnega odnosa prenese na odnos z računalnikom in joystikom, ki je predelan v dildo, ki nas skozi masturbacijo popelje v različna računalniška okolja, projekt pri katerem jima je z softwerom in hardwerom pomagal Luka Prinčič. V istem nadstropju pravzaprav v predprostoru, kjer sta nastopili eclipsici je bila filmska soba, ki je funkcionirala kot chill-out, kjer so svoje videe predstavljali Paula Cronan, Ema Kugler, Davide Grassi in Paul Amlehn. Še zadnja ki je zasedala v zgornjem nadstropju je Kira O'Reilly z performansom »My Mother« je tokom večera ponujala ena na ena pogovor o materah ob kozarcu konjaka, med drugim pa je nastopila tudi z skalpelom s katerim si je zadajala rane po vsem telesu, kri ki je kapljala pa je točila v kozarce za konjak. Kira O' Reilly je sicer s svojim natančnim skalpelom že gostovala na Ljubljanskem festivalu Break in sicer leta 2002, kakor tudi v lanskem letu v Zagrebu.
Nadstropje nižje je Marisa Carnesky, z performansom v napol budnem stanju Penny Slot Somnambulis za kovanec prerokovala iz vitrine ležeča in ozvočena ti je pripovedovala fantazijske zgodbe, prerokbe prihodnjosti. Morda smo pogrešali, da bi Marisa tudi dejansko več časa preživela v sami vitrini, ker smo jo pretežno tokom večera čakali. Sicer pa je bila obdana z fotografijami, razstavo fotografij Rajka Bizjaka, Gorana Bertoka, Leonore Mark in nekaj izbranimi kosi dua Eclipse. Židinjo ovito v tetoviranega zmaja, smo sicer prvič videli na festivalu Mesto Žensk.
V barskem pritličju in na osrednjem odru v prvem nadstropju je za tematsko zvočno kuliso vročičnih bitov skrbela multifunkcionalna zadruga Codeep, ki je večer tudi prevesila v jutro, kajti uradni del performansov se je povečini zaključil nekako okoli četrte ure z izjemo naše kurtizane Nicole Blackman, ki je z nastopom zaključila okoli šeste jutranje ure, tako se je večer resnično zaključil okoli desete le, da so za to poskrbeli predvsem ritmi razgretih codepejevcev in vročičnih obiskovalcev, ki so se razgretih glav po ritmih vrteli vse tja do jutra. Vsekakor edinstven, domišljen, dobro organizoran in kljub vstopnini bogato obiskan večer, katerih se v prihodnje nadejamo še pogosteje. V vsakem primeru lahko rečemo, da smo bili priča eni sami rdeči čutni decemberski noči kot je v Ljubljani še ni bilo!
Komentarji
komentiraj >>