... zunanji ministri EU bodo staknili glave za pomoč žrtvam nedavnih azijskih tsunamijev ...
... aretiran Mustafa Barguti, neodvisni kandidat na bližajočih se palestinskih volitvah ...
... Irak standardno v znamenju upora proti okupaciji ...
... Sindrom Rdečega križa tudi v Aids fundaciji Robert ...
OFF NAPOVEDNIK
Balkanci, sploh pa naši bratje južno od Kolpe morda nikoli niso sloveli po svoji pridnosti, zato pa toliko bolj po svoji domiselnosti in premetenosti. Slednji sta nedvomno botrovali tudi pri razvoju lika in dela morda enega največjih genijev vseh časov – Nikole Tesle -, ki je umrl na današnji dan pred dvainšestdesetimi leti. Najbolj znano odkritje mladega srbskega znanstvenika je princip rotirajočega magnetnega polja, na katerem temelji domala celotna današnja uporaba elektrike. Ena prvih implementacij omenjenega principa je bil Teslov indukcijski motor na izmenični tok.
Tesla je bil po naravi sanjač z vsemi atributi norega znanstvenika, zato se je kajpada leta 1884 preselil v Ameriko, ki je še danes priznani raj za razvijanje vseh vrst neumnosti. Tam je odprl svoj laboratorij, kjer je za občinstvo rad prižigal žarnice s spuščanjem elektrike skozi svoje telo. Leta 1891 je podelitev ameriškega državljanstva dala Teslovi megalomaniji še dodaten zagon. Tako je odkril tako imenovane stacionarne valove. Z njimi naj bi bilo moč prenašati električni tok s pomočjo matere Zemlje in prisiliti slednjo, da vibrira na določeni frekvenci.
V svojih poizkusih je razvil tako imenovano teslovo tuljavo, s katero je med drugim preizkusil spuščanje elektrike v zemljo. Na srečo ni zagrešil konca sveta, je pa čisto slučajno s poizkusom uničil mestno elektrarno. Domneva pa se, da je taisti poizkus odgovoren za še večjo nevšečnost. Prav v istem času se je namreč na drugem koncu Zemlje, v Sibiriji, zgodila 15-megatonska eksplozija, ki ni bila nikoli docela pojasnjena.
A kot je bil Tesla genialen znanstvenik, je bil dokaj nesposoben poslovnež, zaradi česar je bankrotiral. Po smrti so njegovo znanstveno dediščino nemudoma zaplenili agenti FBI, kaj pa se je zgodilo z njo, je večinoma zavito v tančico skrivnosti. Od Teslove dediščine je tako še med najbolj znanimi projekt HAARP. Slednji naj bi omogočal poljubno nadzorovanje vremena širom zemeljske oble in podobne zlovešče prijeme. V RŠ ne dvomimo, da je namenjen miroljubnim podvigom.
OFF program se zahvaljuje Tesli za »struju«, SiOLu pač ne, ker internet SPET ni delal.
OFF PROGRAM
V nedeljo bodo Palestinci prvič po devetih letih volili svojega novega voditelja, ki bo nasledil lani preminulega Jaserja Arafata. S tem naj bi se končal proces tranzicije, ki je navkljub bojaznim potekal brez večjih neprijetnosti. Zato pa se slednje dogajajo v zvezi s predsedniškimi kandidati. Kandidat Mahmud Abas, ki mu mnogi napovedujejo zmago, je bil tako bojda zaradi izraelskih varnostnih ukrepov prisiljen odpovedati zborovanje v Jeruzalemu. Vzhodni del tega mesta namreč od leta 1967 zasedajo Izraelci, Palestinci pa vztrajajo, da postane prestolnica njihove bodoče države.
A če je Abas moral zgolj odpovedati zborovanje, se drugema kandidatu Mustafi Bargutiju godi še slabše. Tako je bil deležen deportacije v izraelsko »čuzo«, ker je želel obiskati Tempeljski grič v vzhodnem Jeruzalemu in se udeležiti molitve v mošeji al Aksa. Izraelci trdijo, da zato ni imel dovoljenja. RŠ-ev intervjuvanec, zdravnik, borec za človekove pravice in glavni Abasov nasprotnik je sicer med aretacijo vpil, da to dovoljenje ima. Pristaši teorije zarote utegnejo kljub umiku izraelske vojske s palestinskih ozemelj za čas volitev v vsem skupaj videti skrivno izraelsko vmešavanje v bodočo palestinsko ureditev.
Postali pa smo že kar navajeni, da varnostnih težav nimajo samo Izraelci. S še večjimi se borijo tudi Američani in njihovi pomagači v sosednjem Iraku. Tako je v spopadu z uporniki v središču Samare pravična smrt doletela nekaj domačih izdajalcev, več pa jih je bilo ranjenih.
Še bolj vznemirljiva za pristaše svobodnega Iraka pa je novica o uničenju oklepnega vozila v Bagdadu, v katerem je odšlo v pekel vseh sedem članov ameriške posadke. Gre za najbolj uspešen napad iraških puntarjev po lanski decembrski eksploziji v ameriškem oporišču v Mosulu, ko je umrlo štirinajst okupatorjevih vojakov. Eden od poveljnikov ameriške okupacijske vojske Thomas Metz je sicer priznal, da so varnostne razmere v štirih iraških provincah resnično slabe. Na RŠ se seveda ne strinjamo, saj naj bi po Metzovih navedbah statistika napadov po koncu ramadana upadla na približno 70 na dan.
A če je uporniško sejanje smrti med Američani v Iraku navdihujoče, je soočanje s posledicami decembrskega cunamija v vzhodnejših predelih Azije sapo jemajoče. Dih je zastal tudi generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Ananu, ki je obiskal indonezijsko pokrajino Aceh in si ogledal razdejanje. Kmalu namerava odhiteti tudi na Šri Lanko, kjer se že mudi in organizira helikoptrsko pomoč ameriški državni sekretar Colin Powell.
Medtem se širom bogatega dela sveta zbira pomoč za prizadete v jugovzhodni Aziji. Mednarodni denarni sklad tako preučuje indonezijsko moledovanje za 250 milijonov dolarjev pomoči. Svetovna banka pa bi morda lahko sčasoma za pomoč namenila tudi do milijardo zelenčkov.
Pri pomoči aktivno sestankujejo tudi zunanji ministri EU. Na izrednem, a formalnem zasedanju bo naše barve namesto ministra Rupla zastopal državni sekretar Božo Cerar. Čeravno bo najbrž sleherniku za večno ostalo prikrito, odkod se bo vzel denar za pomoč ter skozi katere in v katere roke bo šel, vsaj na prvi pogled EU ne bo moč očitati skoposti. Sveženj pomoči naj bi namreč znašal kar 1,5 milijarde evrov, obeta pa se tudi še za dodatno milijardo ugodnih posojil Evropske investicijske banke.
Kranjska vlada je napovedala svoj prispevek za pomoč prizadeti regiji v višini 185 tisoč evrov, še enkrat toliko pa bosta zagotovila Rdeči križ in Karitas. Ni kaj – res bogato!
Medtem ko si domači Rdeči križ z angažiranjem v azijski katastrofi pere slabo ime, pa je na slabem glasu zdaj dobrodelna organizacija Aids fundacija Robert. Ljubljanski kriminalisti so ovadili predsednico upravnega odbora omenjene organizacije Evito Leskovšek in njenega direktorja Karla Lipiča. Gospa Leskovšek naj bi Lipiču nezakonito preko fundacije posodila denar.
Leskovškova je po lastnih navedbah užaljena in kajpak tudi povsem nedolžna.
Ali je bolj prav »Leskovškova« ali »gospa Leskovšek«, pa bi nam verjetno najbolje razkril Priročnik za medije o upoštevanju načela enakih možnosti spolov, ki ga je v okviru projekta Mediawatch izdal Mirovni inštitut. Več o tem koordinatorka projekta Majda Hrženjak.
/////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>