... v Washingtonu so rajali, Condie Rice pa ne bo potrjena do prihodnje srede ...
... pred šiitsko mošejo v Bagdadu razneslo avtomobilbombo ...
... palestinska obmejna straža bo zatirala militantne sovražnike Izraela med svojimi rojaki ...
... Europol izpostavlja kot glavne probleme mamila, trgovino z ljudmi, v Sloveniji pa ponarejene evre ...
... Janša in Sanader bosta na Mokricah skušala zapirati odprta vprašanja ...
Pred 81-imi leti se je od sveta, na katerem je svetli komunizem ravnokar vzniknil, zaradi posledic srčne kapi poslovil eden njegovih prvoborcev Vladimir Iljič Lenin. Njegovo truplo še danes ohranjajo balzamirano v mavzoleju pred Kremljem. Po razpadu Sovjetske zveze so taiste metode nagačevanja, ki so ohranile Lenina današnjim rodovom, priljubljene med svojci ruskih mafijcev, ki padejo v “boju”.
Po smrti Lenina se je odvilo krajše rivalstvo za njegovo nasledstvo med Levom Trockim in Josifom Visarionovičem Stalinom. Slednji je kljub Leninovim predsmrtnim željam, da ambicioznega brkatega strička gladko zabrišejo iz Partije, še utrdil svoj položaj v vladajoči strukturi. Kasneje je Trockega tudi premagal in nazadnje spravil še v onostranstvo.
Brkaču, ki ga tudi mnogi zapriseženi levičarji po grozodejstvih postavljajo ob bok Hitlerju, pa se obeta posebna posthumna čast. Ob 60-ti obletnici konca druge svetovne vojne bodo na Pokloni gori v Moskvi postavili spomenik udeležencem konference na Jalti: Churchillu, Roosveltu in Stalinu. Poglavarji Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze, ki so s skupnimi napori zatrli Hitlerja in nacizem, so se na Jalti leta 1945, ko ni bilo več dvoma o zmagi dobrega nad slabim, pogovarjali o ureditvi sveta po vojni.
Churchill in Roosvelt si morda še zaslužita spomenik. Za Stalina, ki mu je bil hobi večerno podpisovanje tisočev ukazov o likvidacijah in ki je spravil v gulage 28 milijonov ljudi, pa bi ga težje upravičili. A kljub strahotnim številkam, ki pričajo o državnem terorju za časa Stalina, po zadnjih anketah še vedno le tretjina Rusov meni, da je bil Stalin krut tiran. Kar 29 odstotkov jih je prepričanih, da Stalin ni storil nikakršnih napak, 21 pa, da je bil celo moder vodja, ki je Sovjetsko zvezo pripeljal do moči in razvoja. Morda bi pa spet odprli gulage?
Poslušate s trdo jekleno roko spisan OFF program Radia Študent!
Slovesni zaprisegi Georgea Busha mlajšega za drugi predsedniški mandat je v Washingtonu sledila republikanska žurka. Bush, nekoč zaprisežen porabnik alkohola in drugih opojnih substanc, je očitno še vedno v dobri tovrstni formi. Z ženo Lauro sta namreč obiskala kar deset inavguracijskih plesov. Bushevo zaklinjanje, v katerem je kar 27-krat zablebetal mantro o svobodi, je minilo ob najstrožjih varnostnih ukrepih. Razveseljivo pa je, da je kljub temu nekaterim protestnikom vendarle uspelo v novega starega predsednika zmetati nekaj steklenic in smeti. Izbranim podrobnostim prisluhnite v Kultivatorju.
Medtem ko je Bushevo ustoličenje potekalo gladko, pa se je zataknilo pri potrditvi Condoleeze Rice za državno sekretarko ZDA. Ponagajali so ji demokrati na čelu s senatorjem Zahodne Virginije Robertom Byrdom, ki tudi med nasprotniki velja za sivo eminenco senatnih pravil in spoštovanja ustave. Condie bo sicer zagotovo potrjena, vendar pa želijo demokratski nasprotniki vojne v Iraku odlog izkoristiti za opozarjanje na napake Bele hiše v prejšnjem mandatu. Do prihodnjega tedna bo tako namesto Riceove državni sekretar še vedno Colin Powell.
Vojna v Iraku dobiva tudi vse bolj razpoznavne značilnosti medverskega konflikta. Pred šiitsko mošejo na jugozahodu Bagdada je v času praznika kurban bajram eksplodirala avtobomba in smrtno pokosila 13 ljudi, 40 pa jih ranila. Kajpak so na mesto eksplozije brž pridrveli okupatorji s svojimi domačimi pomagači. Sicer pa so se izdajalske iraške vrste v napadih na severu Bagdada zmanjšale za 6 duš, brez žrtev pa so tudi ob eno policijsko postajo.
Kljub vse prej kot pravljičnim razmeram v Iraku, da rekordnega javnega dolga in podobnih ameriških domačih težav niti ne omenjamo, pa se stričku Samu cedijo sline še po Iranu. Po izjavah Dicka Cheneya naj bi razlogi sicer bili zgolj miroljubne narave, saj naj bi Iran domnevno predstavljal jedrsko grožnjo in nevarnost za ameriško glavno izpostavo na Bližnjem vzhodu, Izrael. Šef Irana se je na ameriško rožljanje odzval diplomatsko in izjavil, da si ne želijo konflikta z Američani, da pa bodo slednji v primeru napada občutili moč iranskega odpora.
Od vseh sosedov ogroženemu Izraelu pa so priskočili na pomoč tudi palestinski obmejni stražarji. Več sto slednjih je na mejnem območju na severu Gaze že zavzelo položaje, s katerih bodo skušali zatirati protiizraelske akcije palestinskih raketarjev. Palestinski predsednik Abas na območju Gaze sicer načrtuje namestitev več tisoč policistov, njegove terenske ukrepe pa je pozdravil tudi izraelski premier Ariel Šaron. Klub temu pa je vprašanje, kakšno podporo bodo palestinski graničarji imeli med domačim prebivalstvom, glede na to, da Izraelci kljub zadnjim palestinskim prizadevanjem še kar naprej pustošijo po Gazi in Zahodnem bregu.
Čeravno ne tako skrajne kot med Izraelci in Palestinci, pa so napetosti še vedno prisotne tudi med nami in našimi sosedi onstran Kolpe. Nekatere od teh bosta poizkušala razreševati poglavarja vlad Slovenije in Hrvaške Janša in Sanader na delovnem srečanju na gradu Mokrice. Kaj od srečanja pričakujejo v naši južni sosedi, poroča naš zagrebški dopisnik Milan Peh.
///////////////////////////////////////////
Poleg takšnih in drugačnih političnih problemov dežele naše Evropske unije davi tudi kriminal. Po poročilu policijskega urada Evropske unije Europola sta največji problem EU mamila in tihotapljenje ljudi. Slovensko grudo naj bi najbolj ogrožalo tihotapljenje ilegalnih priseljencev in organizirana orožarska trgovina. Še posebej pa naj bi Kranjci pazili na ponarejene bankovce evrov, katerih količina bojda nezadržno narašča.
Komentarji
komentiraj >>