... Evropa trpi zaradi močnega tečaja evra ...
... Po Bushu mlajšem položaj v državi zahteva reformo ameriškega pokojninskega sistema ...
... Irska republikanska armada orožja ne namerava položiti ...
... vodja čečenskih upornikov Aslan Mashadov ukazal enomesečno prekinitev ognja ...
... zaradi uhajanja plina ob življenje gruzijski premier Zurab Žvanija ...
OFF NAPOVEDNIK
No, pa smo jo naposled le dočakali. V nekdaj največjem slovenskem mestu, dandanes pa predvsem rezervatu za italijanske upokojence, Trstu, bo danes v okviru slovesnosti ob prvem dnevu spomina na fojbe in eksodus italijanskih optantov in ljudi drugih narodnosti iz Istre, z Reke in Zadra sicer že druga predpremiera italijanskega televizijskega filma Srce v breznu.
Tako za uradni državni praznik kot ta z državno finančno pomočjo koproducirani film so sicer poskrbeli v Rimu, saj je zeleno luč za ta prvi dan luknjastega spomina na dogodke po drugi svetovni vojni dala Berlusconijeva vlada. Z rezultatom, torej filmom, v katerem krvoločnega slovenskega partizanskega komandanta igra srbski igralec Dragan Bjelogrlič, je bil na prvi predpremieri vidno zadovoljen italijanski minister za telekomunikacije Maurizio Gasparri.
Kam pes taco moli, postane jasno ob dejstvu, da je ta italijanski minister s pravzaprav poitalijančenim slovenskim priimkom član stranke Nacionalnega zavezništva, ki je neposredna naslednica neofašistične MSI. Kljub silni jezi, ki jo je napovedana propagandistična vsebina filma Srce v breznu, s katerim se naj za vselej predrugači zgodovinska resnica o italijanski vlogi v drugi svetovni vojni, vzpodbudila povsod po Primorskem in na drugi strani meje, pa so uradni predstavniki slovenske države zaenkrat še vedno zadržani.
Do 10. februarja, uradnega dneva spomina na poboje zgolj Italijanov na narodnostno mešanih območjih na Primorskem, v Istri, na Reki in v Dalmaciji po drugi svetovni vojni, pa je še teden dni. Na potezi sta predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel. Čakamo.
Poslušate do predrugačenja antifašistične zgodovine skrajno odklonilni off program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Domača, do teženj po revidiranju zgodovine po drugi svetovni vojni sosednje države Italije molčeča vlada na redni tedenski seji med drugim obravnava načrt uvedbe evra v Sloveniji. Da s tem nemara res ne kaže hiteti, pa dokazujejo pesimistične napovedi finančnih ministrov držav članic sedmih industrijsko najrazvitejših držav – G 7, ki se bodo jutri zbrali na dvodnevnem zasedanju v Londonu. Kak dodaten las se bo tam finančnikom pobarval v sivo predvsem zaradi neugodnega tečajnega razmerja med dolarjem in evrom. Kljub temu, da pravzaprav nihče ne pričakuje kakega bistvenega napredka, dovolj zlovešče zvenijo besede francoskega finančnega ministra Herveja Gaymarda, da prav zaradi trpljenja Evrope zaradi premočnega tečaja evra Združene države Amerike dosegajo najvišje stopnje gospodarske rasti v zadnjih letih.
Toda v Združenih državah Amerike jim je za finančne težave Evropske unije prav malo mar. Washingtonu gre tako bolj v nos načrtovana odprava embarga Evropske unije na prodajo orožja Kitajski. S tem bi namreč posamezne članice dobro zaslužile. Glavni argument kritike ameriškega predstavniškega doma proti odpravi tega embarga pa je, da Evropejci dajejo prednost kratkoročnemu dobičku pred dolgoročno varnostjo. S podobnimi argumenti se bo evropskih zaveznikov lotila mehčati tudi ameriška državna sekretarka Condolezza Rice, ki kot diplomatski izvidnik pred obiskom svojega predsedniškega šefa Busha mlajšega začenja turnejo po evropskih državah.
George Bush mlajši pa je bil že drugič in s tem tudi zadnjič v svoji predsedniški karieri deležen ene ure vsesvetovne pozornosti. Na njegovem predsedniškem urniku je bil namreč sinoči Govor o položaju v državi, s katerim ameriški predsedniki tradicionalno začenjajo svoj mandat. Navzoči republikanci so poskrbeli za ovacije, demokrati pa za posamične žvižge, ki jih je bilo še največ slišati prav ob napovedani reformi že tako ali tako skoraj da bankrotiranega pokojninskega sistema. Zbrane pa je prav zvezdniško nagovoril takole.
///////////////////////////////////////
Nad Bushevim besedičenjem pa niso preveč navdušeni v Iranu in Siriji. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministra je že uradno zavrnil Bushevo ponudbo, da Irancem pomaga do svobode in demokracije, saj naj bi bila realnost ta, da sta v tej islamski republiki že zakoreninjeni svoboda in demokracija. Sirija pa se še naprej ne namerava ozirati na Busheve pritiske. Na odgovor ponovno izzvanega Pjong Janga, ki naj bi med drugim tudi v Libijo izvažal svoj jedrski program, pa še čakamo. Več o odmevih na Bushevo besedičenje pa naša ameriška dopisnica Lidija Poljaček.
//////////////////////////////////////////
Kljub temu, da Združene države Amerike ostajajo zavezane svoji doktrini širjenja svobode po svetu z orožjem in vojaškimi invazijami, pa pravilnosti te usmeritve ne potrjujejo rezultati na terenu. V povolilnem, a še vedno nemirnem Iraku je bilo namreč sinoči v bližini Kirkuka ob življenje vseh 12 pripadnikov iraške narodne garde, ki so se z avtobusom vračali s straže na naftovodu. V bojih v provinci al Anbar pa sta šla po gobe še dva ameriška marinca. Tudi Pentagon s stisnjenimi zobmi priznava, da se je s tem število v Iraku ubitih vojakov povzpelo na 1438.
Živo pa je tudi v Indiji, kjer prav tako kot v Nepalu delujejo maoistični uporniki, ki jih je uradna Kitajska obtožila, da so ukradli ime nekdanjega voditelja Kitajske samo po imenu kulturne revolucije Maa Zedonga. Pred začetkom volitev v vzhodnoindijski državi Džarkand so maoisti v napadu na policijski avtomobil ubili šest policistov in njihovega voznika. Volitve sicer potekajo v treh indijskih zveznih državah – Džarkand, Bihar in Harjana. Še najbolj ostro pa so se maoistom po robu postavili v Biharju, saj so tamkajšnje oblasti izdale nalog, po katerem lahko ustrelijo vsakega, ki bi poskušal ukrasti volilne skrinjice ali pa preprečiti, da bi ljudje volili.
Z volitvami pa slabo kaže tudi v Severni Irski. Irsko republikansko armado so namreč razjezile obtožbe Bushevih zaveznikov – britanskega in irskega premierja Tonyja Blaira in Bertija Aherna –, da je odgovorna za največji rop vseh časov v Severni Irski. Zaradi obtožb, da se je polastila 20. decembra ukradenih 26 milijonov funtov, je IRA preklicala obljubo, da bo položila orožje, v pravzaprav neobstoječi mirovni proces pa se bo vrnila samo pod sedanjimi pogoji.
Presenetljivo pa se je spreobrnil vodja čečenskih upornikov Aslan Mashadov, ki je svojim borcem ukazal enomesečno prekinitev ognja. V čečenskih gozdovih skrivajoči se Mashadov je sicer ukaz podpisal že 14. januarja, šele danes pa ga je objavila spletna stran kavkazcenter.com. Kot poročajo, je ukaz sprejel tudi še bolj znameniti Šamil Basajev, ki mu pripisujejo odgovornost za dramo s talci v severnoosetijskem Beslanu. Da ne bo pomote, da je tam tekla kri, so poskrbeli ruski specialci, je še pristavil Basajev, ki tamkajšnje žrtve obžaluje. Prekinitev ognja pa razume zgolj kot pripravljalno obdobje za načrtovanje novih terorističnih akcij, s katerimi bodo še naprej opozarjali na ruski genocid nad Čečeni.
Da pa je na Severnem Kavkazu res vse mogoče, pa dokazuje precej nenavadna smrt gruzijskega premiera Zuraba Žvanije. Domnevno naj bi šlo za nesrečo, ki jo je zakrivilo uhajanje plina. Njegov nekdanji opozicijski sodrug, po novem pa gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je vidno pretresen, kajti po njegovem je Gruzija izgubila velikega domoljuba, on sam pa dobrega prijatelja in zanesljivega svetovalca. Z dobrososedskim sožaljem ni odlašal niti ruski predsednik Vladimir Putin, z minuto molka pa so se mu že poklonili tudi v Stalnem svetu OVSE. Kakorkoli že, iz političnega življenja odstranjeni Zurab Žvanija pa je bil še mlad, star komaj 41 let, poročen in oče treh otrok.
Vsaj umirajo pa ne več politiki na Balkanu. Pri domačemu Ruplu dobre odnose med državama krepi makedonska kolegica Ilinka Mitreva, pod roko pa jo je poprijel tudi predsednik Državnega zbora France Cukjati. Prav o balkanskih politikih, ki si v novem tisočletju tako radi podajajo roke, pa je tekla beseda med glavno tožilko mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carlo del Ponte in predsednikom Evropske komisije Manuelom Barossom. Ker se je vedelo, da ga bo opozorila, da Beograd pomanjkljivo sodeluje s haaškim sodiščem, je danes za vsak slučaj v Haag prostovoljno odpotoval srbski general Vladimir Lazarevič, obtožen za vojne zločine na Kosovu.
Komentarji
komentiraj >>