... Condoleezza Rice na turneji po Evropi in Bližnjem vzhodu ...
... Donald Rumsfeld priznal, da so podcenili upor v Iraku ...
... v Afganistanu izginilo potniško letalo ...
... Palestincem izpustitev 900 zapornikov ni dovolj ...
... Evropski parlament poziva Hrvaško k dialogu s Slovenijo ...
Pred točno sedmimi leti je obraz Billa Gatesa, glavnega magnata Silicijeve doline in trenutno drugega najbogatejšega moža na svetu, sicer pa predsednika Microsofta, skasiral direktni zadetek s kremno pito. Za vse sovražnike Hitlerjevega računalniškega ekvivalenta razveseljivi dogodek se je zgodil v Belgiji, kjer se je Bill srečal z različnimi gospodarskimi in vladnimi predstavniki. Govorice napad pripisujejo Noelu Godinu, ki ima sicer sloves napadalca s pitami na vladne uradnike. Akoravno je Bill kasneje baje skušal dogodku zmanjšati pomembnost, pa je v trenutku po napadu njegov zmedeni jokavi izraz zaprepadenega piflarja, ki je ravnokar postal tarča zlobnih sošolcev, menda povedal vse.
Bill Gates je odraščal v mehki vatki premožne predmestne soseske, vendar pa je pot do nezaslišanega premoženja in monopola, ki ga ima danes na področju programske opreme, vendarle presenetljiva. Sploh, če pogledamo začetke njegove kariere.
Gates in njegov prvi sotrpin Paul Allen sta v začetku sedemdesetih ustanovila programersko skupino, ki je v zameno za prosto nočno uporabo računalnikov v različnih centrih zastonj opravljala različne programerske naloge. Siromašna skupinica je takrat poprijela za vsakršno nalogo, ki so jo uspeli dobiti. Vendar pa kljub temu, da se jim je počasi odprlo, denarja ni bilo dovolj za vse člane skupine, zato so Gatesa skušali odsloviti. To pa je bila usodna napaka. Bill jim je namreč zabrusil: »Glejte, če me boste kdajkoli želeli nazaj, mi boste morali prepustiti vodenje. Vendar pa bo to nevarno, saj, če me boste postavili za šefa takrat, bom to hotel ostati za vekomaj.« Besede so bile še kako preroške, ostalo pa je zgodovina.
Kljub temu, da je Bill Gates pogrnil v prvem letniku Harvarda in je njegov telesni smrad nekoč veljal za vsaj tako notoričnega kot njegovi programerski dosežki, pa je danes od njega hočeš nočeš odvisen levji delež uporabnikov računalnikov po vsem svetu. Pred posledičnim bogastvom Billa Gatesa, ki mu ga prinaša njegov monopol, se lahko tako danes recimo gladko skrije sam lastnik najgrše frizure med bogataši in soprog zdaj najbogatejše Slovenke Donald Trump. Ocenjeno premoženje slednjega je namreč vsaj kakšnih dvajsetkrat manjše od prvega diktatorja računalniške industrije.
Uma Thurman, kill Bill!!!
Nova ameriška državna sekretarka, sicer pa že znana ropotulja na globalni politični sceni Condoleezza Rice je na svoji prvi turneji po Evropi in Bližnjem vzhodu. Že na krovu letala je pojamrala, da bi nekatere države EU lahko prispevale več donacij za palestinske reforme, za katere je sicer njen šef Bush ameriški kongres zaprosil za 350 milijonov zelencev. Riceova je v Londonu, kamor je prispela včeraj, v izjavah novinarjem javnosti solila pamet tudi glede Irana. Tako je bentila čez izvoljene iranske mule in pravila, kako ogrožajo svobodo in pravice tlačenega iranskega ljudstva. Condie se je nameravala srečati tudi s papežem v Vatikanu, vendar bo obisk zaradi bolezni slednjega okrnjen zgolj na srečanje z njegovim državnim sekretarjem.
Medtem ko Condie že na novo ropota po svetu, pa se je obrambnik Donald Rumsfeld pokesal zaradi podcenitve moči upora v Iraku. Za diletantizem vojaškega posredovanja v omenjeni državi Rummy krivi nezmožnost vpada iz Turčije, zaradi česar po njegovem suniti niso dobili dovolj batin, da bi se tresli pred vsemogočnostjo ameriške armade.
Skupili pa so jih zato najverjetneje 104-je civilisti v potniškem letalu družbe Kam Air, ki je izginilo v nevihti na poti iz mesta Herat na zahodu Afganistana proti Kabulu. Lastnik letalske družbe Mohamed Zamari je povedal, da so stik z letalom tipa boeing 737 izgubili v četrtek zvečer. Nesrečni potniki in člani posadke so najverjetneje mrtvi.
Bolje kot nesrečnim letalskim potnikom pa se najbrž godi 900 palestinskim zapornikom v izraelskih zaporih, ki jih je Izrael nedavno izpustil. Vendar pa kljub navidezni milosti izraelskih oblasti palestinsko vodstvo ni zadovoljno. Potezo označujejo kot nezadostno, poleg tega negodujejo nad enostranskostjo poteze, saj se Izrael o vprašanju ni želel pogajati.
Zato pa bo k pogajanjem o obmejnih vprašanjih s Slovenijo Evropski parlament pozval Hrvaško. Hrvatje naj bi obmejne probleme s Kranjci reševali z dialogom, pri tem pa naj bi se izogibali enostranskim ukrepom, ki bi vplivali na določitev slovensko-hrvaške meje. Žuganje Hrvaški naj bi vsebovala resolucija o Zahodnem Balkanu, ki jo bodo evroposlanci potrjevali konec februarja na plenarnem zasedanju v Strassbourgu. Seveda le, če bo obveljal dosedanji predlog parlamentarnega odbora za zunanje zadeve.
V sodobni Evropi se dialog odvija tudi med državo in civilno družbo. Pri tem se kanali tega medsebojnega komuniciranja vedno bolj formalizirajo, česar paradoksalna posledica je ravno večanje družbene neenakosti. O omenjeni problematiki je včeraj na delavsko-pankerski univerzi v Klubu Gromka na Metelkovi potekalo predavanje pod naslovom Neoliberalni novorek o socialni državi. Za vse, ki ste predavanje malomarno izpustili, temeljne poudarke na kratko povzema njegova avtorica dr. Vesna Leskovšek.
///////////////////////////////////////////
Evropska vprašanja obdelujejo tudi pri Časopisu za kritiko znanosti. Luč sveta je tako ugledala nova številka omenjenega časopisa, ki vsebuje štiri sklope, paradnemu in najobširnejšemu pa je naslov »Neevropa zdaj«. V njem se številni domači in tuji avtorji lotevajo vprašanja nastajanja evropskega političnega prostora, njihov fokus pa so predvsem avtonomna politična gibanja, ki intervenirajo v proces konstitucionalizacije in ga določajo. Eden izmed urednikov prvega sklopa Andrej Kurnik nam je obrazložil, čemu naslov »Neevropa zdaj«.
////////////////////////////////////////////
Drugače lahko v ČKZ-ju najdete tudi sklop o ljubezni, sklop o problemu konstrukcije spolne subjektivitete in identitete v obdobju nepovratne krize moderne z naslovom »Od volkulj do kiborgov«, številko pa zaključi sklop »Liberalizem Johna Rawlsa«. V njem je Anderej Pinter zbral besedila, ki obravnavajo temeljne prispevke Rawlsa k moderni politični misli. Pa prijetno branje!
Komentarji
komentiraj >>