... Rummy o oblikovanju iraških varnostnih sil, medtem ko je v Bagdadu v spopadu umrlo 11 ljudi ...
... papež se po odpustu iz bolnišnice počuti OK ...
... vojni zločinec Karadžić noče v Haag ...
... izraelski skrajneži napadli ministra Netanjahuja ...
... vse najboljše Radio Marš! ...
Na današnji dan leta 1929 sta Sveti sedež in takrat že Mussolinijeva fašistična Italija podpisala Lateranski sporazum. Z njim je bila Vatikanu spet priznana suverenost, ki jo je ta izgubil leta 1870, ko je na novo formirana kraljevina Italija s kraljem Viktorjem Emanuelom II s silo končala papeško oblast in si priključila cerkvena ozemlja. Poleg tega je katoliška Cerkev pokasirala še finančno odškodnino za izgubljena ozemlja, katoliška vera pa je postala uradna religija v državi. V zameno za naštete pridobitve pa je vesoljna Cerkev podprla Mussolinijev fašistični režim.
Zgodba kajpak ni tako črnobelo enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Duče je bil vse prej kot ljubitelj Cerkve. A ker se je zavedal, da so njegovi podložniki večinoma goreči katoličani, je preračunljivo predvidel, da jih bo lažje krotil, če si pridobi papeževo podporo. Papež Pij IX., ki je takrat poveljeval Cerkvi, pa je bil kajpada, kot se za prvega katolika spodobi, paranoično obseden z grožnjo prebujajočega se komunističnega ruskega medveda. Poleg tega pa mu takisto ni bil pogodu kakršenkoli liberalizem, ki bi se utegnil udejaniti v italijanski družbi. Zaradi naštetih dveh razlogov in pa zaradi ohranjanja nesmrtnosti katoliške Cerkve je tako papež kljub nezdružljivosti fašistične doktrine s cerkvenimi vrednotami z Mussolinijem vendarle sklenil sporni sporazum.
V Lateranskem sporazumu je zanimiv člen, ki pravi, da bo Sveti sedež s svojo moralno in duhovno močjo skušal preprečevati vojne, kadar se mu bo to zdelo primerno. Očitno pa se mu je kasneje zdelo bolj primerno ohraniti svoje bogastvo in moč, kot pa da bi na primer kot samoizpričani pacifist tvegal in povzdignil glas zoper Mussolinijevo pregazenje Etiopije. Da kasnejše svetovne morije niti ne omenjamo.
Lateranski sporazum je v prvotni obliki veljal do leta 1984, ko so z dodatkom odpravili status katoliške Cerkve kot italijanske državne Cerkve.
Poslušate proti fašistom in njihovim pomagačem napičeni OFF program!
Iz kaotičnega Iraka, kjer ni več vedno jasno, kdaj gre za razbojniške igre s strelnim orožjem, kdaj pa za upravičen upor proti okupatorjem, prihajajo nova poročila o deportacijah v onostranstvo. V neki pekarni v prestolnici je skupina moških streljala v množico in pokosila enajst nesrečnežev. V okolici Bagdada je umrlo pet kvizlinških vojakov, osem ljudi pa jo je odneslo zgolj z ranami. Zgodil pa se je tudi poizkus atentata, v katerem so napadalci na svojo nesrečo žal zgolj ranili pomočnika šiitskega ajatole al Sistanija, šejka Amarja al Hilalija.
Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je med svojim nenapovedanim obiskom v Mosulu na severu Iraka izjavil, da je oblikovanje iraških varnostnih sil prednostna naloga ameriške vojske. Po njegovih besedah bodo koalicijske sile lahko odšle domov, ko bodo iraške sile imele vzpostavljeno zaupanje in sposobnosti. Glede na prej podano zadnjo bilanco nasilja v Iraku si Rummy najbrž perverzno mane roke, saj, sodeč po njej, zaenkrat še vse kaže na dolgotrajni abonma njegovih soldatov ob Evfratu in Tigrisu.
Sicer pa o Rummyjevem obisku na severu Iraka in drugih peripetijah, ki se tičejo glavne izvoznice demokracije Amerike, poroča naša ameriška dopisnica.
//////////////////////////////////////////////
Poleg pripetljajev v edini svetovni vojaški velesili so se zadnje dni dogajali pretresi tudi v svetovni duhovni velesili. Šef katolikov papež Janez Pavel II. je po desetdnevnem bivanju v bolnišnici zaradi težav z dihanjem znova preživel prvo noč v Vatikanu. Papeževa zadnja bolezenska peripetija je vzbudila nemir med katoliki po svetu, pojavila pa so se tudi vprašanja, če bi moral papež odstopiti s položaja. A kleni 84-letni Poljak, katerega govorne sposobnosti zaradi Parkinsonove bolezni vedno bolj mejijo na nerazločno mrmranje, se očitno zaenkrat še ne da.
Ne da pa se tudi politični voditelj bosanskih Srbov med vojno v Bosni in Hercegovini Radovan Karadžić. Tako vsaj trdi njegova žena Lilijana Zelen-Karadžić, ki ne verjame, da se bo njen soprog prostovoljno predal haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Ruande. Navkljub mamljivi ponudbi oblasti Republike srbske, ki obljubljajo po 50 tisoč konvertibilnih mark vsem družinam haaških obtožencev, ki se prostovoljno predajo, pa gospa Karadžić pri lovu na moža ne more pomagati. Uboga soproga bojda z možem zaradi njegovega skrivanja pred roko pravice že več let nima nikakršnih stikov.
Morda pa bi pretkano skrivanje ne škodilo izraelskemu finančnemu ministru Benjaminu Netanjahuju. Gospod je namreč skoraj dobil batine od izraelskih skrajnežev, ki nasprotujejo Šaronovemu načrtu o umiku z območja Gaze. Napadalci so ga začopatili pri vračanju z neke poroke, mu preluknjali gume na avtu in grozili. Netanjahuju je uspelo pobegniti v drugem avtu, tako da ni bil poškodovan. Sicer pa se pred podobnimi grožnjami trese še nekaj izraelskih politikov.
Podobno kot na izraelsko-palestinski meji tudi na gruzinsko-ruski ni vse razčiščeno. Tam se ravnokar izteka opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zato Evropska unija razmišlja, da bi tja napotila lastno opazovalno misijo. Kajpada Rusija o tem noče niti slišati, saj si želi neovirano in nenadzorovano kolovratiti po delikatnem območju med Gruzijo in ruskimi republikami Čečenijo, Dagestanom in Ingušetijo. Evropejci bodo o tem seveda še razpravljali.
Komentarji
komentiraj >>