Danes obtožujemo...
Lynndie England za mučenje v Abu Graibu - iraške bombaše za tri napade na šiite - upokojenega hrvaškega generala Tihomirja Blakšića za poboje Muslimanov v Ahmičih v osrednji Bosni in Hercegovini - devet javnosti še neznanih posameznikov za poboje v Zvorniku leta 1992 - euro-poslanca Lojzeta Peterleta za nejasne blodnje o povojnih pobojih
...zadržano pa hvalimo (ker smo slučajno dobre volje)
rekordno bilanco učinkovitosti Sodišča Evropskih skupnosti v letu 2004 - "prizanesljivost" predsednika SLS Janeza Podobnika do vloge partizanov v povojnih pobojih
Lynndie England, grešna koza v škandaloznih postopanjih z iraškimi ujetniki v zaporu Abu Graib, lahko začne pripravljati bolj optimistične načrte za prihodnost. Po novem predrzni vojakinji za torturo nad ujetimi Iračani v primeru dokazane krivde ne grozi več skromnih 28 let aresta, ampak samo še smešnih 16 in pol. Vzrok temu naj bi bila pripravljenost Lynndie, da se zagovarja kot kriva. Upajmo, da se gospa zaveda tudi, da je poleg mučenja vsaj toliko kriva tudi neumnosti epskih razsežnosti, ki jo je demostrirala z junaškim poziranjem na zloglasnih mučiteljskih fotkah. Slednje so preiskovalcem kajpak močno olajšale delo.
Z gotovostjo lahko trdimo, da zločinsko mučenje v Iraku ne prispeva k zaviranju kaosa v državi. Danes je namreč tam eksplodirala že tretja bomba, namenjena šiitskemu življu. O številu mrtvih še ni točnih številk.
Sum kršenja pravil vojne naj bi padel tudi na upokojenega hrvaškega generala Tihomirja Blakšića, ki je bil v času pokola Muslimanov v vasi Ahmiči glavna vojaška avtoriteta v osrednji Bosni in Hercegovini. To naj bi potrjevali do sedaj še neznani dokumenti.
Devet domnevnih vojnih zločincev bo po odredbi preiskovalnega sodnika beograjskega okožnega sodišča grelo priporniške klopi. Osumljene nepridiprave, ki jih imajo na piki zaradi poboja civilov v Zvorniku leta 1992, je haaška prva batina Carla del Ponte širokogrudno prepustila v obravnavo Beogradu.
Takšna tovariška delitev dela pravosodnih organov na zemljepisnem območju Evrope bo zagotovo prispevala tudi k še večji učinkovitosti Sodišča Evropskih skupnosti. Slednje je objavilo, da je bilo leto 2004 najbolj produktivno v njegovi zgodovini, saj naj bi se število zaključenih zadev povečalo kar za 30, število zaostankov pa zmanjšalo za 14 odstotkov.
Vprašanje je, če bodo kdaj sodili akterjem povojnih zločinov, ki jih je na plano zadnje čase spet bolj odločno potegnil italijasnki filmski zmazek “Srce v breznu”. Predsednik domače SLS Janez Podobnik meni, da za v njem prikazane zločine ni možno kriviti kar vseh partizanov povprek. Bolj megleno pa se je do tega opredelil euro-poslanec Lojze Petrle, ki je svojih današnjih izjavah blodil o nerazčiščenem odnosu do obeh totalitarizmov in o spadanju žrtev povojnih pobojev v napačen ideološki kontekst.
Komentarji
komentiraj >>