... izbrisani predčasno prekinili gladovno stavko ...
... kriminalisti poslansko skupino SNS počastili z obiskom v zvezi z žaljivim plakatom ...
... papež že konzumira kisik brez pomožnih aparatur ...
... Izrael ima nove urbanistične ambicije na Zahodnem bregu ...
... Annan žuga Siriji, naj pobere šila in kopita iz Libanona ...
OFF NAPOVEDNIK
Pred 57-imi leti so češkoslovaški komunisti izsilili prevlado v vladi predsednika Edvarda Beneša. Čeravno Sovjetska zveza takrat preko češkoslovaških meja ni opletala s svojim vojaškim strojem, pa so zahodni opazovalci sicer nenasilen komunistični puč proglasili za primer sovjetske ekspanzije v vzhodno Evropo.
Edvard Beneš, šef medvojne češkoslovaške vlade v izgnanstvu, se je leta 1945 vrnil v domače loge, da bi prevzel vodenje nove vlade, ki naj bi se formirala, potem ko so Sovjeti julija istega leta popokali kufre. Na nacionalnih volitvah leta 1946 so velik del glasov pokasirali komunisti in ostali levičarji, tako da jih je Beneš vključil v svojo vlado.
Čeprav Češkoslovaška uradno ni bila znotraj sovjetske orbite, pa je Američane močno glodal sovjetski komunistični vpliv v državi. Še posebej pa so popenili, ko je Beneš težil proti kakršnikoli rehabilitaciji in ponovni oborožitvi Nemčije. Američanom to kajpak ni bilo po godu, saj so dobro oboroženo Nemčijo videli kot okop proti morebitnim sovjetskim apetitom po Zahodni Evropi, zato so za kazen Benešu odtegnili širokogrudno posojilo. Rezultat ukrepa je bilo razsutje češkoslovaške ekonomije in temu sledeč drastičen porast simpatizerjev komunizma.
Ko so zmerneži v češkoslovaški vladi omenili možnost vključitve v ameriški Maršalov plan, so komiji - ne bodi len - organizirali proteste in začeli privijati opozicijske stranke. Beneš se je na vse kriplje trudil zadržati vajeti v rokah, vendar so komunisti do februarja 1948 vendarle deratizirali vlado vseh desničarskih primesi, 25-ega istega meseca pa še samega Beneša. Maja so nato pripravili volilno burko, na kateri so potrdili zmago srpa in kladiva. S tem je Češkoslovaška zakoračila v svetlo bodočnost enopartijskega sistema.
Sončenje v blagodejnem žaru rdeče zvezde je trajalo do leta 1989, ko je v žametni revoluciji z zahoda pljuskajočemu gnilemu valu kapitalizma dokončno uspelo razbliniti tisočletne sanje proletarcev.
Poslušate pravični vladavini srpa in kladiva naklonjeni OFF program!
OFF PROGRAM
Vzorčen primer, kako nepravična je postkomunistična, s kapitalom podprta vladavina, najdemo kar doma. Na to so nas opozorili med drugim nesrečni izbrisani, ki so v preteklem tednu demonstrativno gladovno stavkali. Stavko so včeraj zaradi pozitivnih odzivov javnosti predčasno prekinili. Črto pod dogajanje je za RŠ potegnil Aco Todorović.
////////////////////////////////////////////
Drugo črto pod gladovno stavko pa smo potegnili tudi v RŠ Komentarju, ki sledi čez nekaj minut.
V zvezi z dogajanjem okrog stavke izbrisanih se je še posebej proslavila poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke z zdaj že zloglasnim plakatom na vratih svoje pisarne. Po začetnem večinsko mlačnem odzivu mož in žena, ki v državi kaj veljajo, se je državni aparat vendarle zganil. Tako je davi oplemenitene poslance obiskal kriminalist, na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu pa pravijo, da usmerjajo predkazenski postopek. Potencialno naj bi šlo za kaznivo dejanje zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po prvem odstavku 300-tega člena kazenskega zakonika.
Jelinčičevim kompanijonom, ki naj bi bili odgovorni za žaljivo pesnitev, v primeru dokazane krivde grozita do dve leti zapora, zato ti zdaj tenko piskajo. Plemeniti toži o policijski državi pod taktirko Združene liste in nedopustnem policijskem oziroma tožilskem pritisku na demokratično izvoljeno parlamentarno stranko.
V protikomunistični naperjenosti bi Jelinčiču vsaj do nedavnega zlahka pariral tudi papež Janez Pavel II. Na žalost mnogih pa so bili slednjemu zaradi ponovnih težav z dihanjem včeraj primorani narediti remont sapnika. Priklopljen na aparature je papež potem mirno preživel noč v zasebni sobi rimske bolnišnice Džemeli. Zdravniki so z operacijo na grlu 84-letnega starčka zadovoljni, betežni gospod pa naj bi baje celo poizkusil zahropsti nekaj besed, a so mu to odsvetovali.
Podorbnejše informacije o zdravju prvega šefa katoliške Cerkve je pričakovati enkrat danes, uradno pa se bo o tem izrekel tudi Vatikan. Strokovnjaki bajajo, da bo papež aboniran na bolniško posteljo še najmanj tri tedne, verniki pa zavzeto molijo za njegovo ozdravitev. Njihove molitve so zaenkrat uslišane vsaj delno, saj naj bi sveti očka že dihal samostojno, srečnik pa tudi potrjeno nima pljučnice.
Na RŠ si želimo, da bi verniki tako goreče kot za papeža molili tudi za mir na Bližnjem vzhodu. Kakšne molitve bi bili veseli recimo Palestinci na Zahodnem bregu, saj se jim po novih načrtih izraelske vlade obeta množica novih židovskih sosedov, ki se bodo naselili v načrtovanih 6391 novih domov na tem območju. Največjo naselbino Male Adumim, ki leži pri Jeruzalemu in šteje 30 tisoč duš, naj bi razširili s kar 2100 novimi stanovanjskimi enotami, čemur na ljubo je izraelska vlada spremenila traso varnostnega zidu na Zahodnem bregu tako, da je Male Adumim pristal na izraelski strani. Razlogi za poglabljanje večnega izraelsko-palestinskega konflikta so očitni.
Zaradi nedavnega atentata na nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja je v zavest svetovne javnosti ponovno vstopil tudi problematični Libanon. Tamkajšnja tla že od konca vojne leta 1989 še kar naprej vztrajno tlači 14 tisoč sirskih soldatov. Po sporazumu iz Taifa naj bi se Sirci sicer spokali iz Libanona že leta 1992, vendar celo lanski septembrski resoluciji Varnostnega sveta navkljub tega še vedno niso storili. Generalni sekretar Zduženih narodov Kofi Anan je zato Siriji zatežil, naj do konca aprila PA RES popolnoma umakne svoje vojake iz Libanona, sicer jih utegnejo doleteti okrutne sankcije Varnostnega sveta.
Na znatno večjem udaru kot Sirci v Libanonu so domnevni zli pripadniki Al Kaide, ki naj bi kolovratili tudi po bližnjem Iraku. Iraška vlada je sporočila, da so njene sile prijele Mohameda Nadžama Ibrahima, domnevnega vodjo skupine, ki naj bi se bratila z Al Kaido. Aretirani gospod naj bi bil povezan z jordanskim teroristom Abujem Musabom al Zarkavijem. Iraška vlada trdi, da naj bi bil Ibrahim skupaj z bratom odgovoren za več dekapitacij talcev.
Medtem Američani nadaljujejo obsežno ofenzivo proti upornikom v zahodni iraški provinci Anbar. V spopadih so izgubili enega marinca, s čimer so se njihove izgube v celotnem trajanju osvajalske vojne povzpele na 1478 duš. Američani sicer verjamejo, da pozitivno bilanco ofenzive zagotavlja več kot 100 ujetih upornikov in nekaj odkritih skrivališč orožja.
Prav nič pa ni bilo treba loviti upokojenega generala vojske Republike Srbske Radivoja Miletića, proti kateremu je Mednarodno sodišče za vojne zlikovce s področja Juge in Ruande v Haagu objavilo obtožnico. Generala je očitno srečala pamet, saj se je po pogovoru s srbskim pravosodnim ministrom Zoranom Stojkovićem odločil za prostovoljni odhod v Haag.
Miletić je bil sicer med vojno v Bosni in Hercegovini eden izmed treh Mladićevih generalov, proti katerim je bila izdana haaška obtožnica. Ta jih bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov zaradi umora, izgona in krutega ravnanja z muslimanskim prebivalstvom na območju Srebrenice in Žepe.
Komentarji
komentiraj >>