Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 27.2.´05, 14.00: Ljudska pesem v službi marketinga (2631 bralcev)
Nedelja, 27. 2. 2005
david



V večini tradicionalnih družb in kultur se glasbe ne razume in sprejema kot ločene umetniške oblike, izolirane od družbene rabe in funkicje, ki bi bila sama sebi namen, ampak je povsod tesno povezana z družbo, je njen integralni del... (v celoti...)


V večini tradicionalnih družb in kultur se glasbe ne razume in sprejema kot ločene umetniške oblike, izolirane od družbene rabe in funkicje, ki bi bila sama sebi namen, ampak je povsod tesno povezana z družbo, je njen integralni del.

Tako jo najdemo vedno skoraj izključno v povezavi z družbenim dogajanjem in življenjem. Kot smo že tudi v tej oddaji omenjali, spremlja človeka v njegovem življenjskem in koledarskem ciklu in jo lahko tako najdemo skorajda v vseh segmentih družbenega življenja, bodisi v funkciji uspavanke, igre, plesa, dela, zdravljenja, boja ali obredov in običajev.

Kot zanimivost se bomo danes v to prepričali v enem bolj skrajnih primerov, ko je lahko ljudska pesem tudi v funkciji osnovne medsebojne človeške komunikacije, v tem primeru celo v službi eksistencialne marketinške potrebe. Res je, da danes večina oglasov vsebuje glasbeno podlago ali spremljavo, da bolj pritegne pozornost ciljne skupine potencialnih potrošnikov, vendar so se tudi včasih prodajalci na ulici ali na tržnici zavedali, da lahko z glasbo pridobijo na pozornosti mimoidočih, tako da jih lahko v tem primeru uvrščamo med arhaično in prvobitno obliko oglaševalcev-prodajalcev. Znani so primeri pesemskih klicev uličnih prodajalcev iz celega sveta, ki so pesmi oziroma bolj glasbene pozive uporabljali za prodajo različnih vrst blaga, od hrane in živali do različnih obrtniških izdelkov.
Tudi v Sloveniji je bilo zabeleženih nekaj tovrstnih primerov, čeprav bolj malo, so pa zato toliko bolj dragoceni in zanimivi.

Danes bomo zato poslušali primer Kupinárjev, ki so bili preprodajalci perjadi in jajc v Prekmurju. Kot še eno zanimivost pa naj omenimo, da so se te veščine kupinarji učili na skrivaj.
Poslušamo primer pesemskega klica Lobe, loub, ki ga je povedal Jože Cigan iz Črensovcev, v Prekmurju, leta 1961, posnetek pa prinaša tudi narečno razlago tega pojava.

/posnetek se nahaja na zgoščenki "Odmev prvih zapisov", ki jo je izdal Glasbeno-narodopisni inštitut ZRC SAZU, lansko leto ob svoji 70. obletnici delovanja/

Pripravil David





Komentarji
komentiraj >>