... več deset tisoč ljudi na pogrebu v Iraku ubitega italijanskega tajnega agenta ...
... na Tajvanu identificirali osumljenca, ki naj bi pred enim letom streljal na predsednika ...
... Evropska unija sprejela sporno direktivo o računalniških programskih patentih ...
... slabih 15 odstotkov slovenskih birokratov še vedno ni oddalo »protikorupcijskih« obrazcev ...
OFF NAPOVEDNIK
Pred točno 32-imi leti je šejk Mudžib Rahman, vodja bangladeškega gibanja za neodvisnost in šef prve bangladeške vlade, z ogromno večino zmagal na prvih splošnih volitvah v državi.
Potem ko je bil britanski škorenj leta 1947 primoran nehati tlačiti indijsko podcelino, je bil današnji Bangladeš, ki se je takrat imenoval še Vzhodni Pakistan, razglašen za del Pakistana na zahodu. Kljub temu, da je v obeh Pakistanih prevladoval islamski živelj, pa so med obema regijama, ki ju je delilo več kot 1000 milj indijskega ozemlja, obstajale znatne kulturne in rasne razlike. Konec 60-ih so se zato v Vzhodnem Pakistanu začeli puntati in zahtevati večjo avtonomijo, kar je leta 1971 rezultiralo v razglasitvi neodvisne države Bangladeš.
Velikemu bratu Pakistanu na zahodu nenadna izguba vzhodne regije kajpak nikakor ni bila po godu, zato so tjakaj poslali svoje soldate, da zadušijo upor. Slednji so nalogo zastavili resno in velikopotezno. V naslednjih mesecih so po ocenah v večna lovišča deportirali kar milijon Bangladeševcev, ki so tamkajšnja največja etnična skupina, kakšnih 10 milijonov pa jih je odromalo na nenadejane počitnice v sosednjo Indijo.
Indiji, ki je zaradi že pregovorno nezglednih odnosov s Pakistanom ves čas skrivaj podpirala osamosvojitvene težnje Vzhodnega Pakistana, je decembra 1971 dokončno počil film. Na krizno območje so poslali krepko porcijo svojega vojaštva in izprašili riti zahodno-pakistanskim okupatorjem. Nekaj tednov kasneje so šejku Mudžibu po enem letu ukinili gnitje v zahodno-pakistanskem arestu, tako da je ta lahko odšel v Bangladeš in prevzel mesto premiera.
Marca 1973 je bangladeško ljudstvo na demokratičnih volitvah zanosno potrdilo Mudžibovo vladavino, naslednjega leta pa se je tudi zlobni brat Pakistan na zahodu sprijaznil z neodvisnostjo Bangladeša.
Poslušate vsakršno suverenost braneči OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V zatiranje resnične iraške neodvisnosti je vpletena tudi Italija. Med drugimi jo je pri tem početju skasiral tudi italijanski tajni agent Nicola Calipari, ki je med junaško reševalno akcijo ugrabljene italijanske novinarke Giuliane Sgrena dobil v glavo »prijateljski« svinec. Smrtonosno darilo je prispelo iz ameriškega oklepnika, ki je v ne tako neobičajni maniri brezglavo streljal na avto, v katerem sta bila novinarka in agent. Na Caliparijev pogreb je prišlo več deset tisoč ljudi in celoten italijanski politični vrh.
Zadnji italijansko-ameriški incident pa je močno razburil italijanskega premiera Berlusconija. Po nesrečnem dogodku je namreč novinarka Sgrena krivdo naprtila ameriški vojski, to pa je razkačilo superlizuna Berlusconija, ki je jel takoj zagotavljati Američanom, da italijansko vazalstvo v Iraku ni pod vprašajem.
Sicer pa so dan po določitvi datuma za zasedanje iraške narodne skupščine zopet vzbrsteli napadi iraških upornikov. V spopadih je umrlo 11 ljudi, 23 pa jih je utrpelo zgolj poškodbe. V Baladu severno od Bagdada je v bližini šole eksplodirala avtobomba, ki je pokosila 5 nesrečnikov, 24 pa ranila.
Več sreče v svinčenem srečanju z napadalci je imel tajvanski predsednik Čen Šuj-biana. Ta je bil v napadu marca lani, na dan pred volitvami, deležen zgolj lažjih poškodb s strelnim orožjem. Preiskovalci so bojda zdaj identificirali domnevnega atentatorja. Slednji naj bi bil Čen Ji-šjung, ki pa je kmalu po atentatu sam odšel na oni svet. Policija domneva, da je šlo za samomor, saj naj bi atentator pred smrtjo spisal oporoko. Nesrečnik naj bi streljal na predsednika, ker je njegova družina nasrkala zaradi padajočega tajvanskega gospodarstva. Tajvanska opozicija s preiskavo ni zadovoljna, saj špekulirajo, da je atentat organiziral nemara kar predsednik Chen sam, da bi lažje zmagal na volitvah.
Ministri Evropske unije, ki so pristojni za konkurenčnost, med njimi tudi slovenski prvi gospodarstvenik Andrej Vizjak, so na zasedanju v Bruslju brez razprave sprejeli predlog sporne direktive o računalniških programskih patentih. Vrli lakaji velikega kapitala so tako odprli pot za nadaljnjo obravnavo ter dokončen sprejem direktive v drugem branju, v okviru katerega se bodo morale države članice uskladiti tudi z Evropskim parlamentom.
Evropski parlament je bil do direktive ves čas močno zadržan in je sprejel vrsto dopolnil, da bi onemogočil zlorabe mehanizma patentov v računalniškem programju. Vendar so lakomne buče v državah članicah EU podlegle kapitalskim lobijem in zavrnile večino predlogov parlamenta. Akoravno naj bi bilo strogo opredeljeno, kaj je pri računalniškem programju možno patentirati, pa med evropskimi malimi in srednje velikimi podjetji obstaja upravičena bojazen, da bodo po novem še bolj pušili proti računalniškim velikanom.
Boj Davida proti Goljatu se je razplamtel tudi med peščico izbrisanih, ki so pred dvema tednoma gladovno stavkali v veži stolpnice TR/3, in Novo Ljubljansko banko. Slednja naj bi kot lastnik stolpnice proti stavkajočim podala predlog za kazenski pregon zaradi poškodovanja tujih stvari in zadrževanja v njihovih prostorih. Konkretno naj bi nekdo od izbrisanih baje s cigaretnim ogorkom poškodoval preprogo. Svoje poglede na zadevo sta za Radio Študent podala Kemal Sadik in Aleksandar Todorović.
////////////////////////////////////////////////
Mastne birokratske riti težko brzdamo tudi na domačih tleh. Tako je Komisija za preprečevanje korupcije kljub zakonsko predpisanemu 28-emu februarju kot zadnjemu dnevu za oddajo prijave premoženjskega stanja funkcionarjev zaenkrat prejela le 85,2 odstotka omenjenih prijav. Po besedah predsednika komisije Draga Kosa naj bi bilo od prispelih obrazcev 0,52 odstotka napačno izpolnjenih, 15,32 pa jih ni imelo priložene odločbe o dohodnini. V primeru, da zamudniški funkcionarji ne bodo poslali izpolnjenih obrazcev, jim za vsak mesec zamude grozi deset odstoten izpad osebnega dohodka, po treh mesecih zamude pa bodo deležni predloga za razrešitev s funkcije.
Komentarji
komentiraj >>