Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 13. 3. ´05 ob 14h: Dve cehovski z Beltinško bando (4760 bralcev)
Nedelja, 13. 3. 2005
Peter



Poleg primaša Jančija Kocipra je bil namreč najbolj opazen član bande še cBeltinška bandaimbalist Miško Baranja. Ta je vsako skladbo začel z inštrumentalnim uvodom, nato pa se je izkazal z domiselno harmonizacijo ter spremljavo melodije z razloženimi akordi in bogatimi okraski.

Tkaléčka (iz kasete Beltinška banda: Ljudska glasba iz Prekmurja, Druga godba, 1987)

V uvodu današnje oddaje Cigule migule smo poslušali prekmurski ples Tkaléčka, ki je bil nekdaj cehovski ples tkalcev. Tkalstvo se je na Slovenskem najprej razvilo kot domača obrt na podeželju, kjer je bilo domače laneno in konopneno platno ter sukno edino blago za izdelovanje obleke in perila. Že v srednjem veku so se tkalske obrti razvile tudi v mestih in trgih, kjer so se tkalci povezovali v bratovščine in cehe, dokler jih v 2. polovici 19. stoletja ni izpodrinila industrijska proizvodnja. Tkaléčka je v tem času izgubila svojo povezavo z družabnim življenjem tkalcem in postala le še spretnostni ples mladih fantov in mož. Plesali so ga po vsem Prekmurju, prvič pa je bil zapisan v Beltincih, kjer ga je že iz časa pred 2. svetovno vojno plesala tamkajšnja folklorna skupina.

Z beltinško folkloro je povezana tudi zgodovina ene najbolj znanih godčevskih skupin na Slovenskem – Beltinške bande. Izvira iz družine Kociprovih, kjer je bando najprej vodil leta 1878 rojeni Ivan, kasneje pa njegov sin, violinist Janči, ki mu je pomagal tudi starejši brat, kontrabasist Jožef (bolj znan kot Joužek). Kasneje sta se jima pridružila še cimbalist Miško Baranja in klarinetist Anton Rajnar. Banda je skupaj igrala več kot 50 let, zabavala goste na neštetih svatbah - gostüvanjih, na koncertih doma in v tujini, spremljala je folklorno skupino, svojo največjo popularnost pa je doživela ob sodelovanju z rojakom Vladom Kreslinom. Igrali so celo vrsto prekmurskih plesov, čardašev, aranžmaje slovenskih ljudskih pesmi in starih avstro-ogrskih šlagerjev.

Sestava prekmurske bande – violina, viola, klarinet, kontrabas in cimbale - je tipična za širši panonski prostor. V njej sta očitna predvsem vpliva madžarske in ciganske glasbe. Vodilno vlogo v skupini je imel primaš – violinist na prvi violini, po katerem se je banda tudi imenovala. Tako sta bili izvirni imeni Beltinške bande, še iz časov pred nastopanjem z Vladom Kreslinom, Kociprova banda ali Banda Kociper-Baranja. Poleg primaša Jančija Kocipra je bil namreč najbolj opazen član bande še cimbalist Miško Baranja. Ta je vsako skladbo začel z inštrumentalnim uvodom, nato pa se je izkazal z domiselno harmonizacijo ter spremljavo melodije z razloženimi akordi in bogatimi okraski. Melodijo skladbe sta v dvoglasju igrala prva violina in klarinet, ki je bil včasih nadomeščen z žveglo, čeprav sta se od nje večkrat oddaljila ter se prepustila celo improvizaciji. Za ritmično spremljavo sta skrbela viola, imenovana tudi kontra, ter kontrabas ali krava. Prav po domiselnosti in pestrosti aranžmajev, ki sta povezani s tehničnim znanjem in muzikalnostjo godcev, so se bande tudi razlikovale med seboj. V spominu so nam ostale le najboljše.

Današnjo oddajo bomo zaključili s pesmijo Drotarji, ki opisuje pot teh obrtnikov v Marburg (Maribor). Gre za mojstre, ki so iz žice izdelovali najrazličnejše drobne izdelke, od mišnic, ptičjih kletk, do nakita in kuhinjskih pripomočkov. Prodajali so jih na svojih potovanjih po mestih in vaseh, predvsem znani pa so bili drotarji iz Slovaške. V pesmi se bosta bandi pridružila tudi pevca, ki sta z njo nastopala le ob posebnih priložnostih, kot je bil tudi prvi nastop Beltinške bande pred ljubljanskih občinstvom – leta 1987 v Križankah.

Drotarji (iz kasete Beltinška badna: Ljudska glasba iz Prekmurja, Druga godba, 1987)

Oddajo je pripravil Peter Kus.



Komentarji
komentiraj >>