... bruseljski birokrati nezadovoljni z Microsoftovimi ukrepi zoper prevladujoč tržni položaj ...
... glede napada na Čubajsa je jezik razvezal upokojeni vojaški častnik ...
... v Iraku uporniki po dveh letih okupacije še vedno ostajajo neupogljivi ...
... abolicije za kršilce zakona o prevzemih ne bo ...
... na YHD se protestno gladovanje nadaljuje ...
OFF NAPOVEDNIK
Danes mineva 691 let, kar so v pregonu templarskega viteškega reda širom Francije Jaquesa de Molaya, velikega mojstra vitezov templarjev, pri živem telesu in na brezdimni grmadi spremenili v čevapčič. Nesrečnik, ki se je zaradi odsotnosti dima dokončno spekel šele po več urah, je pod prisilo inkvizitorjem priznal, da so templarji ob vstopu v red zanikali Kristusa, prisego pa podkrepili tako, da so prelomili razpelce.
Po legendi naj bi red vitezov templarjev nastal leta 1118 z namenom, ščititi romarje na poti v Jeruzalem, domnevno pa naj bi v tistih krajih v svoje varstvo sprejeli celo samo Skrinjo Zaveze. Akoravno so bili templarji zvesti papežu, pa so bila njihova prepričanja rahlo nestandardna. Verjeli so, da je Kristus z Marijo Magdaleno spočel tri otroke, ti pa naj bi po križanju svojega očeta pobrali šila in kopita v Francijo. Tam naj bi se sparili s francoskim plemstvom, kar naj bi pomenilo, da ima slednje v sebi božjo kri. Vitezi templarji so zato svoja življenja posvetili varovanju božjih potomcev Merovingov.
Do 14. stoletja so se templarji že dodobra razpasli. Njihov red je štel 7 tisoč članov, v lasti pa so imeli kar 900 gradov, zemlje in zlata na odmet in kajpada že omenjeno neprecenljivo Skrinjo Zaveze. S tolikšnim bogastvom pod palcem so ustanovili prvi bančni sistem v Evropi. Romarji, ki so potovali v Sveto deželo, so tako lahko pri templarjih v domačem kraju položili svoje solde in jih nato s pisnim potrdilom o pologu spet dvignili v katerikoli drugi njihovi izpostavi.
Zgodilo pa se je, da se je pri templarjih obilno zadolžil tudi sam francoski kralj Filip IV. Ker mu ni nič kaj dišalo, da bi poravnal svoj dolg, je s papežem Klemnom V. skoval zloben načrt za uničenje svojih upnikov. Velikega mojstra templarjev Jaquesa de Molaya so pod pretvezo zvabili v Pariz in ga aretirali, v naslednjih dveh dneh pa še 15 tisoč osebkov, osumljenih povezav s templarji. Cerkev je zasegla vse bajno premoženje templarjev, z izjemo Skrinje Zaveze, za katero se je izgubila sled, de Molay pa je, kot rečeno, žalostno končal kot pečenka.
Dandanašji nosi ime vitezi templarji prostozidarska loža. Čeravno je malo verjetno, da so zmožni dokazati svojo neposredno povezanost s svojimi srednjeveškimi soimenjaki, pa možnost vendarle obstaja. Tudi za latimerijo so svojčas mislili, da je izumrla, kajne?
Poslušate domnevno izgubljeni Skrinji Zaveze posvečeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V sporu Evrope z Microsoftom je Evropska komisija ugotovila, da “Mali Mehki” ne izpolnjuje zadanih mu zahtev v polni meri. Slednji naj bi sicer plačal mastnih 497 milijonov evrov kazni zaradi zlorabe svojega monopolnega položaja na področju operacijskih sistemov. Obenem so mu evropski birokrati tudi zaukazali, da mora svoja Okna ponuditi brez vgrajenega predvajalnika multimedijskih datotek Media Player in konkurentom razkriti njihovo izvorno kodo. Komisija zatrjuje, da bo še naprej budno bdela nad Microsoftovimi parkeljci, le-ta pa napoveduje nadaljnje razprave s Komisijo.
Omehčal se je očitno tudi upokojeni ruski vojaški častnik, saj je ruski policiji zaupal nekaj informacij v zvezi s četrtkovim dramatičnim napadom na energetskega mogotca Anatolija Čubajsa. Dobro obveščeni zdaj špekulirajo, da naj bi za napadom stali Čubajsovi poslovni nasprotniki, vendar naj bi cilj ne bila njegova smrt, temveč zgolj nagnati mu strah v kosti. Čubajs jo je sicer v napadu odnesel brez poškodb. Omenjeni vojaški častnik pa naj bi bil Vladimir Kvačkov, ki naj bi veljal za specialista za eksplozive.
Neomehčani ostajajo uporniki v Iarku. Minevata namreč dve leti, odkar se je začel križarski pohod na Mezopotamijo, kljub izpeljanim kvazivolitvam pa je situacija še vedno daleč od rožnate. Tako okupacijske sile in predstavniki kvizlinških oblasti še vedno dobijo 50 do 60 vzgojnih batin na dan, na sporedu pa so tudi ugrabitve in razni zločini. Po dveh letih je jasno, kar je večina prisebnih Evropejcev vedela že ves čas: Blitzkrieg je resda bil mala malica, proces stabiliziranja razmer pa je še vedno videti kot jara kača brez konca. Še bolj kot leto poprej pa je še največjim slepcem jasno, da je bilo bajeslovno iraško orožje za množično uničevanje zgolj puhel izgovor za osvajalsko vojno.
Dokaz, da nič ne gre po načrtih oziroma da gre za načrtno okupacijo brez jasnega konca, je podal namestnik načelnika generalštaba ameriške kopenske vojske general Richard Cody. Povedal je, da se bo število ameriških soldatov v Iraku MORDA lahko začelo za stalno zmanjševati šele med letoma 2006 in 2008, omenil pa je tudi možnost, da se bo njihovo število povečalo, če uporniki ne bodo pridni. Naj omenimo samo, da so se Američani pred začetkom vojne “repenčili”, da bodo svoje riti umaknili iz Iraka že leta 2004.
Bolj optimističen od Codyja je njegov kolega, poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske general Richard Myers. Ta je, dobro razpoložen ob ogledu vaje kandidatov za iraške policiste v Jordaniji, pogumno izjavil, da imajo iraški partizani dobre možnosti za dokončno “popušenje”.
Širši vpogled v dve leti trajajoče tacanje ameriških tolovajev in njihovih pomagačev po dolini Evfrata in Tigrisa podaja profesor Rudi Rizman z ljubljanske Filozofske fakultete.
//////////////////////////////////////////////////
Glede mehčanja sovražnikov Amerike so govorili tudi na ameriškem senatnem odboru za oborožene sile, kjer so zaslišali direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Porterja Grossa. Ta je zatrdil, da njegova agencija pri zasliševanju potencialnih teroristov ne uporablja nezakonitih metod mehčanja, posebej pa je še poudaril, da jih nikakor ne mučijo. Vendar pa svetniški Gross podobnega ni mogel zatrditi za dogodke tik po slavnem enajstem septembru 2001. Na zaslišanju so se republikanski senatorji predvidljivo čudili, zakaj toliko sočutja do zlih teroristov, demokrati pa so to odkrito izrabili za kritiko in nasprotovanje mučenju.
Delno je mehka tudi naša desničarska oblast. Njeni organi so z namenom razbremenitve sodišč pripravili dopolnjen predlog zakona o aboliciji določenih prekrškov, storjenih do vključno 31. decembra 2004. Lažji prekrškarji in nekateri potencialni zaporniki bodo tako oproščeni svojih grehov. Bodo pa postopki za prenehanje vozniškega dovoljenja in težje kršitve vsemogočnih zakonov, kot so povzročitev prometne nesreče, pranje denarja ter kršenje carinskih predpisov, še naprej čakali na epilog pred sodišči. Prav tako se aboliciji ne bodo izognili poslanci in poslanke ter neposlušneži, ki so obšli zakon o prevzemih.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa opozarja na neenako obravnavanje storilcev istovrstnih prekrškov, saj je nekaterim roka pravice že sodila, drugi pa se že veselijo pomilostitve.
Duhovno neomehčani ostajajo uporabniki projekta Neodvisno življenje na YHD – Društvu za teorijo in kulturo hendikepa in nadaljujejo svojo gladovno stavko. Včerajšnjo gladovno stavko Elene Pečarič nadaljuje Sebastjan Hlupič. Gladujoči zahtevajo pravičnejše razdeljevanje sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v letu 2005. Hkrati pa skušajo doseči tudi razrešitev zapleta v zvezi s pogodbo o ustanovitvi in delovanju nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki ga predvideva zakon o invalidskih organizacijah. Poleg Pečaričeve in Hlupiča bodo stavkali tudi Klaudija Poropat, Martina Pidskač, Rafael Zupančič in Andrej Jug. Vsak dan bo gladoval eden izmed njih, vse dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve.
K OFF-u je svoje premierno dodala tudi fazanka Tanja.
Komentarji
komentiraj >>