Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
AFRIŠKI GHOST PROGRAM, 19. 3. 2005 ob 20.00 (4071 bralcev)
Sobota, 19. 3. 2005
TCLejla



Cheb Khaled
V Afriškem ghostu to soboto 19. 3. 2005 ali 8. 2. 1426 vedno kot prvikrat Zoran, Sonja in TC Lejla z rednimi rubrikami in godbo:
I. Afronavajanja (zp, 30').
II. Afronovičke (zp, sp 15').
III. Afronovosti (zp, 45'): Zahodno najboljša: Mory Kante in Nahawa Doumbia.
IV. Prava misel (tc, 60'): Alžirska leta Cheba Khaleda (70. in 80. leta).
V. Afrika iz Oxforda (sp, 30'): Congotronics – naravnost iz predmestja Kinshase.
VI. Historična Afrika (zp, 30): Koncertni Bonga iz leta '95 ali »Swinga Swinga«.
VII: Polnočna Afriška Delta (tc, 30').

ODLOMKI IZ KHALEDOVE AVTOBIOGRAFIJE DERRIERE LE SOURIRE:

»Stopam po cesti ob materi. Zelo sem majhen, intuitiven otrok, čutim materino stisko, njen strah. Po Neodvisnosti je oče izgubil službo. Brezposelnost ... Stopam po cesti ob materi. Prodat gre svoj nakit ... Mami preživlja družino, zastavlja nakit. Oče išče službo ...
Grozno obdobje.
Spominjam se tudi kredita pri kramarjih. Na temno zelenih tablicah so v velikanski zvezek s svinčniki skrbno zapisovali vse, kar smo kupili. Na up ...
Spet vidim velikanske posode z olivnim oljem, iz katerih so črpali. Dnevi brez mesa: koščki krompirja, kuhana leča, hrana, ki drži pokonci. Mogoče zaradi tega danes ne maram kaviarja. Ne, hrana, ki mi ugaja, so jedi ljudstva, s francosko štruco.
Nostalgija ...«

»Spomini ... spomini ...
Sedem let imam. Sedim na pragu s kitaro Esso. Pojem. Mimo pride sosed. Ime mu je Benaouda. Ker igram kitaro, začne povsem spontano pritrkavati na kanto. Oba pojeva. Maroške pesmi, španske pesmi, rai. Ne poznava dobro besedil, zato si jih izmišljava ter skušava posnemati fonetiko, naglas.
Mojega soseda, Benaouda, so vsi klicali Pele. Še bolj temnopolt od mene je bil in fuzbal je igral kot bog! Pravi fuzbaler. Moj prijatelj Benaouda je umrl pred nekaj leti v Marseillu, ko je skušal ločiti dva tipa, ki sta se stepla ...
Akordeon. Harmonika. Kitara Esso. In potem harmonium ...«

»V tistem času ni noben rai pevec igral s pravim imenom. Abdelkader Kassidi in Hamza sta si zame želela izmisliti debilen psevdonim. Odločno sem zavrnil.
- Ime mi je Khaled. To pomeni »večni«. Ko sem se rodil, je oče prerezal ovci vrat. Torej, spoštujta moje ime. Nehajta blazneti. Na ovitku hočem biti Khaled!
Kassidi me je skušal pomiriti ...
Šeb, nehaj, je že v redu ...
Šeb, razširjen izraz, ki pomeni mladič, mladi ... Ata Hamza je kar zažarel!
- Šeb ... Šeb ... Pravkar si me navdihnil, Kassidi. Nihče se ne bo vtikal v tvoje ime, sinko: rekli ti bomo Šeb Khaled!
Mladi Khaled!«

»Moj oče je bil nasilen. Cela družina je bila. Enkrat ko sem spet ostal vso noč zdoma, sta me mama in eden ob bratov zasula z udarci. Ves čas kazni sem ponavljal:
- Kadim. Pijem. Ponočujem. Kadim. Pijem. Ponočujem ...
Khaled Neukročeni.
Vse so poskušali.
Ampak nič ni zaleglo.
Klic ulice in muzike sta bila močnejša.
Pred nekaj leti mi je oče napisal pismo in se mi opravičil zaradi pretepanja. Že davno sem mu oprostil, kajti res sem bil pravi vrag!
Padel sem na vseh izpitih.
Vrgli so me iz šole.
Nisem več verjel njihovim lažem ...
Kaj pravijo knjige? Potvarjajo zgodovino.
Sovraštvo do Francozov. Sovraštvo do Kabilov. Vsi naši prfoksi so bili tujci. Prišli so iz Francije, iz Egipta, in tudi oni so se pustili zmanipulirati vladi in so nas phali s strupom rasizma.
[...]
Zletel sem iz šole in se še bolj potopil v margino. Pridružil sem se skupini obstrancev z maroške poti. Tiste z vsemi sortami prometa: z glasbo, puščavo in omamo.«

»Med letoma 1975 in 1978 sem posnel pet novih malih plošč. Izid Poti v šolo iz 74-ega me je popeljal v kabarete. Bil sem zvezda, divjak z neverjetnim glasom. Najeli so me v Kazinu, kabaretu s fasado utrdbe. Ampak znotraj je bil zelo moderen, razkošen. Ljudje so večerjali in poslušali muziko neke zahodne skupine. Jaz sem prišel ob polnoči s harmoniko in orkester me je spremljal. Oblačil sem se šik: obleka, kravata.
V Kazinu se je začel valček s producenti. Kabareti so res zlata jama za kanje. [...] Bil sem lahek plen: mlad, neizkušen, šibak, rad sem žural.
Ponavadi se je dogajalo ob steklenici viskija.
- Khaled, ali ne bi rad posnel še kakšne plošče?
- Seveda bi jo!
- Imaš na zalogi kaj pesmi?
[...]
Nič pogodbe!
Ali pa pogodba, ki ti izpije kri do konca. Te zveže od glave do pet.
Tako sem posnel ogromno kaset za Oranski glas, Zed in Youm. Založniki so vedeli, da so z mano zadeli terno. Kot po tekočem traku sem delal pesmi, ki so se iztrgale. Absolutno me je hotel.
Vse je naredil, da bi podpisal.
Leta 83 je prišel celo k meni v čuzo.
Vse je naredil.
Kot tudi vsi drugi, mimogrede. Nekateri so mi pošiljali celo razbijače, da bi me prisilili k podpisu. Srenja oranskih producentov je džungla beštij, kjer je vse mogoče. Nič ne spoštujejo. Še med sabo se ne spoštujejo, drug drugemu kradejo, se piratirajo. Povsem nekaznovani, saj ni nobenega pravila.
Vseeno sem skušal obdržati svoje pesmi. Ampak med raimani v tistem času niso obstajale pogodbe o ekskluzivnosti. Če je bila pesem komu všeč, si jo je prilastil in jo pel. Avtor mu ni rekel nič. Noben ni na nobenem uradu jokal v stilu: »Tožil te bom! Na sodišče za avtorske pravice te dam!«
Avtor ni rekel nič!
Razen če je tat pesem zamočil!
Takrat pa, ja, takrat smo ga kaznovali!«

»Ustvarjen sem bil za delanje ... muzike.
Totalna margina ...
Živel sem ponoči: po klubih, kabaretih ...
Podnevi sem kuhal pesmi.
Kuhati je prava beseda [...]
Leta 1978 je mala plošča mrtva.
Rojena je doba kaset ...
Verižne produkcije kaset.
Kuhal sem kot nor!
Da bi postal pravi šef, sem poslušal vse: rock, pop, klasiko, veliko egipčanske muzike, neznosne količine reggaeja – Bob Marley je eden mojih božanstev.
Kot goba sem srkal ritme in zvoke sveta ter se prepajal z njimi. Obdržal sem, kar se mi je zdelo lepo, novo, zanimivo.
Navdihi ...
Mešanja ...
Nisem še imel osemnajst let, ko sem že spisal več sto pesmi. Boril sem se. Hotel sem biti drugačen. Imeti svoj slog, lastno osebnost.
Živel sem na cesti.
Cesta me je vsega naučila.
Lahko bi padel v prestopništvo ... Še huje, lahko bi postal goljuf, policaj, tihotapec ali carinik ...
Glasba me je rešila!«
»Igral sem med Oranom in Alžirom. Skušal sem uveljaviti mojo muziko. Vsa dežela je poznala moje kasete in moj rai. Ampak televizija me je še vedno zavračala ...
Hudičeva glasba.
Tiste dni je RTA predvajala oddajo Alhan oua Chabab, ki bi morala odkrivati nove talente za vso deželo. Ampak rai so iz etra izgnali. Televizijci so nas prezirali, nas zmerjali. Vsakokrat, ko sem se hotel predstaviti, so me zatrli. Nekega dne mi je uspelo prebiti obzidje avdicije. Prišel sem na sceno. Predstavil sem se:
- Dober dan. Ime mi je Khaled ...
- Naslednji!
Ponižanje.
Ampak zadržal sem se. Bahal sem se. Kot da ne bi bilo nič. Skrival sem se za nasmehom. Moj večni nasmeh, vljudnost obupa. Za mojim nasmehom je pogosto tesnobna, včasih obupana oseba.
Boriti se kar naprej in še vedno.
Zabijati žeblje.
Magrebski blues ...
Zaradi velikanskega povpraševanja so me le povabili v bleščeč televizijski šov v živo, ki ga niso mogli cenzurirati. Ukazi so bili seveda: Pazi! Nič vulgarnosti! Nič seksa!
Moja prva pesem je pela o Preroku. Druga je bila pesniška. V tretji sem opeval alkohol in ljubezen.«

»Živel je neki polkovnik, zelo blizu oblasti, ki je dosegal neverjetne stvari. Med glasbenim festivalom je dosegel, da so šli lahko Jamajčani čez Alžirijo skupaj z njihovo travo. Nič trdih mamil, marihuana pa ja. Gandža je del jamajške kulture!
Polkovnik me je vzel v svoje zavetje. Delal sem v centru. Imel sem službo. Rodila se je MTV. Tu sem odkril satelite, antene, spote. Televizija me je zasvojila, ko sem cenzuriral videospote: moral sem oprezati za podobami z dekleti, ki so imela razgaljene prsi. Tudi film me je prevzel. Veliko sem se naučil v centru. Odprl sem se svetu, medijem, zlasti televiziji ... [...]
MTV je bila elektrošok. Zavedel sem se nuje, da odidem. Moral sem izvoziti svojo glasbo.
Odšel sem v Pariz.«


III. DO THE RAI THINK: 21.30-22.30
0. t AGP ef 3(?) AVIZZO RAI
1. lp HADA B/1 HANA HANA MALE HBIBTI MADJATCH – cheb khaled
2. cd EARLY kom 6 GOULI OUAH OUAH – cheb khaled 8.05
3. cd EARLY kom 2 MAZAL NABGHIK – cheb khaled 7.14
---podlaga: lp HADA A/1 HADA RAYKOUM – cheb khaled
4. cd YOUNG kom 5 GALBI BGHAY HIYA – cheb khaled 14.35
5. cd MEILLE kom 1 SHAB EL BAROUD – cheb khaled 6.35
6. lp SACRES B/2 YA BA KAHYI – khaled & zahouania 5.40

VI. POLNOČNA AFRIŠKA DELTA
0. t AGP ef 1 NAPOVED VEČERA
1. cd Wr 1005 kom 5 DANCE TRANCE – hamid baroudi 4.21
2. cd Wr 987 kom 10 IKLANGILE I AFRIKA –
gito baloi&nibs van der spuy 4.19
3. cd Wr 986 kom 2 BEER (SENG'ZVIL) – nina manwe 3.51
4. cd Wr 986 kom 1 ABAKHITI – soweto percussion ensemble 4.15
5. cd Wr 987 kom 11 GLORIFIED – n'gatu 4.22
6. cd Wr 987 kom 13 LURI PIRIS – sebulon gomachab 4.49


Komentarji
komentiraj >>