... v Kirgizistanu vre ...
... v Bruslju bodo zasedali premierji vlad ...
... v Alžiru Arabska liga ...
... v Bagdadu znani obrisi etnične razdelitve ključnih političnih funkcij ...
... Slovenija ostaja brez Zakona o istospolnih partnerstvih in avtomobilskih registracijskih nalepk ...
OFF NAPOVEDNIK
Na globalni šahovnici je ena izmed igralk potegnila pogumno, brezkompromisno potezo. Če bi jo izvedle reprezentacijske strukture na tej strani Alp, bi bržkone pomislili, da gre za precej nedomišljeno prvoaprilsko nategancijo. Islandski parlament je s štiridesetimi glasovi ZA in dvema vzdržanima odobril dodelitev državljanstva šahovski legendi, »enfant terribleu« črno-belih polj Bobbyu Fischerju.
Sedaj 62-letni bivši svetovni šahovski prvak, čigar kariera je bila poleg umske briljance venomer zaznamovana tudi z dobršno mero enigme - nekajkrat je pred javnostjo dobesedno poniknil -, se je že dobro desetletje izmikal pravični roki ameriške domovine.
Zgodba je znana. Fischer je leta '92, v času implementacije ekonomskih sankcij proti takratni Slobotovi Jugi, na črnogorskem Svetem Stefanu z večnim rivalom Borisom Spasskyem odigral partijo šaha. Tako je v očeh takratne ameriške administracije prekršil zapovedane sankcije. Ime Bobby Fischer, ki je leta 1972 zaradi zmage nad omenjenim Spasskim in prekinitvijo dolgoletne sovjetske šahovske dominance na milijone ameriških oči omokrilo s solzami ponosa, se je znašlo na mednarodni tiralici.
Lanskega julija je bil Fischer zaradi preklicanega ameriškega potnega lista priprt na Japonskem, kjer se je več let uspešno skrival. Še več, zaročil se je s predsednico japonske šahovske zveze Miyoko Watai. Po priprtju so o izročitvi nekdanjega simbola ameriške hladnovojne premoči med Tokiom in Washingtonom tekla trda pogajanja.
Za razplet je poskrbel islandski parlament, ki pa je moral pred dodelitvijo državljanstva disidentskemu šahistu poskrbeti celo za popravke lastne zakonodaje, saj ta podobnih gest ni omogočala. Pregovorno trmasti Islandci se bodo z to potezo verjetno zamerili svojim ameriškim poveljnikom v Koaliciji voljnih - ta namreč vključuje tudi za prgišče islandskih soldatov -, ki v Iraku osvobaja ameriške strateške interese, pardon, iraško ljudstvo. Kljub vsemu so Islandci s humano gesto »šahovskega Mozarta« počastili zgolj zato, ker je Borisu Spasskyu leta 1972 naslov svetovnega šahovskega prvaka odvzel v Reykyaviku, s tem pa – tako Islandci – njihovo domovino neizbrisno postavil na svetovni zemljevid.
Poslušate OFF program Radia Študent. Vprašanje dneva: ali lahko v Jugoslaviji odigrana partija šaha kakorkoli vpliva na odnose med Združenimi državami in Islandijo???
OFF PROGRAM
Slovenski ljudski izvoljenci zasedajo na marčevski seji Državnega zbora. Zavrnili bodo predlog Zakona o istospolnih partnerstvih, ki so ga vložile poslanke in poslanci bivših oblastnih strank, saj ima nova Vlada v mislih svojega. Sprejeli pa bodo tudi novelo Zakona o varnosti v cestnem prometu ter tako plebsu z grbe sneli stroške za nabavo in strokovno lepljenje registracijskih avtonalepk.
Voditelji Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, se bodo danes pozno popoldne v Bruslju sestali na rednem spomladanskem vrhunskem zasedanju, ki je tradicionalno posvečeno gospodarskim vprašanjem. Skladno z načrti bodo do jutri potrdili tako reformo »Pakta o stabilnosti in rasti« kot tudi reformo lizbonske strategije, s čimer želijo evropskemu gospodarstvu dati močno potreben zagon.
Potrditev prvega je le formalnost, saj so že na predhodnem zasedanju prav vse uskladili finančni ministri. Tako bo v ospredje na vrhu stopila reforma lizbonske strategije - novo partnerstvo za rast in zaposlovanje -, s katero želi EU povečati konkurenčnost gospodarstva, omogočiti preživetje svojemu socialnemu modelu in varovati okolje. Strategijo je EU sprejela leta 2000 in si za cilj postavila do leta 2010 postati najkonkurenčnejše gospodarstvo v svetovnem merilu, a je po petih letih jasno, da se cilju ni niti približala.
Bližje končnemu konstituiranju državnega aparata je Irak. Šiiti in Kurdi, ki imajo nalogo oblikovati prihodnjo iraško vlado, so med predstavnike omenjenih skupnosti razdelili glavna ministrstva. Šiiti, zmagovalci splošnih volitev 30. januarja, naj bi dobili od 16 do 17 stolčkov, med njimi ministrstvo za notranje zadeve, finance in svet za nacionalno varnost. Drugouvrščeni Kurdi bodo predvidoma dobili od sedem do osem ministrstev, med njimi za zunanje zadeve, želijo pa si tudi ministrstvo za nafto. Suniti, ki so volitve obsežno bojkotirali, naj bi dobili štiri ministrstva, kristjani in Turkmeni pa po enega.
Predsednik države bo Kurd Džalal Talabani, položaj premierja bo zasedel šiit Ibrahim Džafari. Mesto predsednika iraške skupščine naj bi bilo rezervirano za sunita. Ni kaj. Delitev mest po etničnem ključu, ki nas lahko spominja le na »bratstvo in jedinstvo« v rajnki nam Jugici.
V prestolnici ene mnogih Titovih zaveznic, Havani, je minilo prvo veliko srečanje evropskih diplomatov in četverice kubanskih disidentov, odkar je EU januarja zamrznila začasne sankcije proti Kubi. Uvedene so bile, ker je Castrov režim obsodil 75 političnih heretikov na gretje zapornih celic. Včerajšnje srečanje je tako poleg kubanskih političnih zapornikov mlelo tudi problematiko človekovih pravic in perspektive o prihodnosti otoka. V duhu sprave tako uradnih kot neuradnih diplomatskih odnosov z Evropo so štirje nasprotniki Castrove velike družine srečanje zaključili z optimizmom in v pričakovanju političnih dialogov, medtem ko so evropski predstavniki in šef kubanske diplomacije Felipe Perez Roque o pomenu sestanka taktično molčali.
Mati Unija ima težave tudi z neposlušnostjo Turčije, ki mora še pred začetkom pristopnih pogajanj za članstvo 3. oktobra izpolniti nekatere obveznosti. Turški premier Erdogan je zagotovil, da bo carinski sporazum z EU iz leta 1963 razširjen tudi na 10 novopečenih članic, ni pa komentiral za Turčijo sporne posledice protokola, ki predvideva tudi priznanje ciprske vlade.
V Alžiru se začenja sedemnajsti vrh voditeljev držav članic Arabske lige, ki danes praznuje 60 let ustanovitve. Udeleženci bodo razpravljali o razmerah na širšem Bližnjem vzhodu, o ustanovitvi neodvisnega vsearabskega parlamenta in o selitvi sedeža organizacije iz Kaira v Damask. Mimogrede pa bodo še javno izrazili podporo Siriji, ki se je zaradi svojih vojaških enot, nastanjenih v Libanonu, znašla pod hudim pritiskom ZDA.
S svojo prisotnostjo bo generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan poskušal kompenzirati odsotnost savdskega prestolonaslednika Abdulaha, ki srečanje bojkotira zaradi udeležbe libijskega voditelja Gadafija, ter jordanskega kralja Abdulaha II., ki pa se ne strinja z zavrnitvijo svojega predloga za normalizacijo odnosov z Izraelom. Preostala odsotna sedmerica se je opravičila zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov.
Za dvodnevno varovanje arabskih eminenc bodo poskrbeli s posebnimi varnostnimi ukrepi, med katerimi izstopajo prisilne počitnice oblastem povsod nevarnih ... študentov.
Od nevarnih študentov k še nevarnejšim srednješolcem. V ZDA, deželi svobode in prostega dostopa do orožja, se je zgodil najhujši srednješolski pokol po letu 1999. V srednji šoli Red Lake v Minnesoti je nebesa dočakalo devet žrtev, za epilog pa je mladoletni strelec sodil še sam sebi.
Pred obličjem namibijskega ljudstva, ki mu bo poslej sodilo, je zaprisegel Hifipekepunye Pohambaja, ki bo nadaljeval petnajstletno zapuščino bivšega predsednika Sama Nujoame, očeta namibijskega naroda. Nujoama je od leta 1966 v okviru »Marksistične organizacije jugozahodno-afriškega ljudstva« vodil gverilsko vojno za neodvisnost Namibije izpod Južne Afrike. Črno piko pa si je prislužil s podporo kontroverzni zemljiški politiki zimbabvejskega soseda, predsednika Mugabeja.
Že včeraj smo poročali o opozicijskem zavzetju drugega največjega kirgizistanskega mesta Oš. Davi so oblasti aretirale dva izmed vodilnih protestnikov, Turgunaljeva in Žekšejeva, opozocijska voditeljica Otunbajeva pa je že napovedala zavzetje prestolnice Biškek.
OFF sta podpisala Tanja in Lan.
Komentarji
komentiraj >>