... Kirgizistan naj bi dobil novo vlado, naš Peterle pa sprtim stranem prigovarja k vzpostavitvi miru ...
... modre čelade v Sudan, vendar ne tudi v Darfur ...
... Japoncem ne odgovarja ukinitev embarga EU na prodajo orožja Kitajcem ...
... novogoriške svetnike skrbi vztrajno kamenčkanje na Sabotinu ...
OFF NAPOVEDNIK
Po starodavnih prepričanjih naj bi na današnji dan pred dobrima dvema tisočletjema na križu končala ena tretjina svetovno najbolj znanega troedinega Boga, podmladek Očeta, Jezus Kristus. Te dni se bomo še veliko naposlušali, kako nas je Božji sin, ne da bi nas kaj vprašal, s tem odkupil za naše domnevne grehe, zato si raje pobliže poglejmo bolj nenabožno tehnično ozadje dogodka.
Čeravno je Kristus najslavnejša žrtev križanja, je znano, da so to bolečo kazensko metodo že vsaj 500 let pred Rimljani uporabljali Perzijci in Grki. Poudariti pa je treba tudi, da je mnogo zgodovinskih upodobitev tega postopka netočnih.
Za začetek so bile žrtve križanja ponavadi popolnoma gole. Še bolj pomembno pa je, kako so zabijali žeblje. Slednji niso šli skozi dlani, temveč skozi zapestja, saj bi sicer teža nesrečnika njegove dlani raztrgala. Žrtev bi tako padla s križa, a bi kljub pohabljenju ostala živa. Zavoljo preprečitve morebitnega takšnega razpleta so običajno žrtev za dobro mero na križ še privezali. Podobno kot skozi ročice, so žeblje zabijali tudi skozi nožice tik pod gležnji.
Če ste mislili, da so žrtve na križu umrle zavoljo izgube krvi ali pa nemara dolgčasa, kajpak ne razmišljate dovolj bolno. Nak, pravi razlog za smrt na križu je – zadušitev! S pribitjem nog je imela žrtev dovolj opore, da je držala lastno težo. Ko so se noge utrudile in pokrčile, se je s tem spustilo celotno telo, kar je povzročilo hiperekstenzijo rok. Slednje pa je preprečilo dihanje.
Ker pa je človeško živčevje tako umno speljano, da ne moremo po lastni volji kar preprosto prenehati z dihanjem, je bila žrtev na križu za ponoven vdih prisiljena spet stegniti noge. To je povzročilo peklenske bolečine, mučno ponavljanje krčenja in stegovanja nog pa se je kajpak ponavljalo do bridkega konca. Veščim rabljem je uspelo žeblje tako umetelno pribiti, da so njihove žrtve na križu na ta način poplesavale še več dni.
Omenimo lahko še, da se je apostol Peter pri svojem križanju zvito zmazal podobnim mukam. Svoje rablje je prosil, da bi ga križali z glavo navzdol, saj bi se menda ne spodobilo, da bi končal v enakem položaju kot njegov veliki neustrašni učitelj. Rečeno – storjeno! Prevejani Peter se je tako izognil mučnemu večdnevnemu dušenju in je bržčas že po nekaj urah nezavesten umrl.
Poslušate hrenu, šunki in pirhom posvečeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Kirgizijska sestava parlamenta izpred februarskih in marčevskih volitev je po razveljavitvi rezultatov slednjih imenovala voditelja rumeno-rožnate opozicije za začasnega predsednika države in vlade. Predsednik zgornjega doma parlamenta Altaj Borubajev je napovedal, da bo parlament glasoval tudi o novi vladi. Nove predsedniške volitve pa naj bi bile bojda v skladu z ustavo v roku treh mesecev.
Politični položaj v državi naj bi bil meglen. Menda naj bi se odvijal boj za oblast med nekdanjim premierom Bakijevom z juga države in nekdanjim vodjo varnostnih služb Feliksom Kulovom. Slednji je bil v četrtek izpuščen iz zapora in ima svoje podpornike predvsem na severu države. Čeprav je parlament v četrtek Kulova imenoval za začasnega vodjo vseh varnostnih služb, pa zanj Bakijev ni predvidel nobenega mesta v novi vladi.
V noči na petek naj bi sicer v kirgizijski prestolnici Biškek prišlo do nemirov, v katerih je umrlo pet ljudi, več sto pa jih je skupilo različne druge poškodbe. Nastradali naj bi menda tudi domala vsi lokali v mestnem središču, razjarjene množice pa so poleg ropanja zažgale tudi več avtomobilov in poslopij. Za preprečitev nadaljnih nemirov začasni predsednik Bakijev razmišlja o izrednih ukrepih.
Tovrstni ukrepi bi verjetno veselili najslavnejšega slovenskega orgličarja Lojzeta Peterleta, ki se v nemirni državi mudi v vlogi posebnega predstavnika predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Njegov avto naj bi skupil nekaj kamnov in udarcev s palicami. Kajpak naš golob vse strani poziva k miru.
Kakorkoli se že utegnejo razplesti zadeve v Kirgizistanu, pa je Bakijev zatrdil, da mednarodni sporazumi z drugimi državami niso ogroženi. Ruski in ameriški vojaški škornji bodo lahko tako še naprej nemoteno tacali po kirgizijskem blatu.
Sicer pa predsednik sosednjega Kazahstana Nursultan Nazarbajev ocenjuje, da je za revolucijo v Kirgizistanu kriva šibkost oblasti predsednika Askarja Akajeva. Ta je trenutno nekje na begu, mu je pa ruski predsednik Vladimir Putin že ponudil politično zatočišče.
Tako navajeni smo že na nemirne peripetije na afriški celini, da, recimo, marsikdo niti ne ve, da v Sudanu tudi brez zadnje čase še posebej izpostavljene regije Darfur že 21 let poteka državljanska vojna. A če bo šlo vse po sreči, bo 10.700 pripadnikom modrih čelad, ki jih je tja napotil Varnostni svet Združenih narodov, morda z nadziranjem mirovnega sporazuma le uspelo zagotoviti tudi trajni mir v državi.
Na žalost prebivalcev Darfurja omenjena misija modrih čelad ne bo pokrivala te regije. Resolucija zaradi standardnega najedanja ZDA zagotavlja tudi imuniteto njihovim državljanom, ki bi utegnili biti preganjani za morebitne zločine v Darfurju. Podrobnosti o sodišču za zločine proti človeštvu v Darfurju bodo sicer znane po velikonočnih praznikih, zastavlja pa se vprašanje, kaj hudiča naj bi tam počeli državljani ZDA?
Podrobnejši pregled novosti iz dežele svobodnih in pogumnih podaja naša ameriška dopisnica.
////////////////////////////////////////////
Ko govorimo o ZDA, seveda ne moremo mimo njihovega najbolj izpostavljenega kandidata za naslednjo zvezno državo, Iraka. Zadnja bilanca tamkajšnjega ameriškega udejstvovanja je zabeležila novih 26 žrtev, ki jih je pokončal ali ranil avtomobilbomba blizu Ramadija. Med njimi naj bi bilo tudi 11 iraških komandosov. Terminalno so jih skasirali tudi trije iraški uporniki, iraški vojak, voznik upornikov in pet Iračank, ki so v ameriškem oporišču delale kot snažilke.
Medtem ko v Iraku zares poka, Japonci zganjajo paniko že za mnogo manjše reči. Tako jim nikakor ne diši napoved Evropske unije, da bo ta ukinila embargo na prodajo orožja Kitajski. Šef japonske vlade Džuničiro Koizumi bo to zelo verjetno vrgel naprej tudi na načrtovanem nedeljskem obisku francoskega predsednika Jacquesa Chiraca v Tokiu.
Čeravno voditelji EU embarga dejansko še niso odpravili, pa se za to močno zavzemata Francija in Nemčija, saj si od tega obetata lepe denarce. Kitajci kritizirajo embargu naklonjene članice EU, matere žrtev pokola na Trgu nebeškega miru leta 1989 pa Francijo in Nemčijo. Prav omenjeni pokol je bil namreč povod za uvedbo embarga.
Daleč od pokolov, a marsikoga spominjajoč tudi nanje, je zadnje čase priljubljeni šport premikanja kamnov na Sabotinu nad Novo Gorico. Medtem ko nekateri gorečno zagovarjajo izvirni napis “Naš Tito”, druge to spet močno moti in napis stalno spreminjajo. O zadevi so tako razpravljali tudi novogoriški mestni svetniki. Po njihovem mnenju vztrajno spreminjanje napisa že dobiva zaskrbljujoče razsežnosti resnih družbenih, ideoloških in celo mednacionalnih napetosti. Na Radiu Študent se strinjamo in zagovarjamo, da se ohrani napis v izvirniku!
Komentarji
komentiraj >>