Sreda, 30. 3. 2005
BIGor
V zadnjih letih se ponovno shajajo številni bendi in se reaktivirajo solisti iz polpretekle zgodovine. Veliko jih prihaja iz predpunkovskih, punkovskih in postpunkovskih časov. Že prav dolgočasno je poslušati ali brati o ponovnem shodu Velvet Underground, Suicide, Sex Pistols, Blondie, Wire, Virgin Prunes, Buzzcocks, Gang of Four, Dead Kennedys, MC5, Dictators, Stooges, Rocket from The Tombs. Ta proces teče že dobrih deset let in nedvomno gre za komercialne projekte. Vseeno pa so povezani z obujanjem določene glasbene tradicije in oživljanjem pozabljene, zavržene izraznosti, ki jih na novo odkrivajo mlajše generacije skupin in avtorjev ... (v celoti ...)
RADIO ŠTUDENT sreda, 30. 3. 2005
TOLPA BUMOV ob 19.00
MISSION OF BURMA – Onoffon (Matador, 2004)
V zadnjih letih se ponovno shajajo številni bendi in se reaktivirajo solisti iz polpretekle zgodovine. Veliko jih prihaja iz predpunkovskih, punkovskih in postpunkovskih časov. Že prav dolgočasno je poslušati ali brati o ponovnem shodu Velvet Underground, Suicide, Sex Pistols, Blondie, Wire, Virgin Prunes, Buzzcocks, Gang of Four, Dead Kennedys, MC5, Dictators, Stooges, Rocket from The Tombs. Ta proces teče že dobrih deset let in nedvomno gre za komercialne projekte. Vseeno pa so povezani z obujanjem določene glasbene tradicije in oživljanjem pozabljene, zavržene izraznosti, ki jih na novo odkrivajo mlajše generacije skupin in avtorjev. V teh letih so se zgodili številni premiki in preobrati v industriji, ki je postala še bolj gnusna kot prej. Obstajajo številne knjige o teh dogodkih in v njih zaseda posebno mesto obdobje iz začetka 80. let, ko se je na ameriški sceni pojavilo kar nekaj skupin, ki so bistveno zaznamovale to obdobje z dobrim zvokom in popolno predanostjo lastnemu početju. K Black Flag, Hüsker Dü, Minor Threat, Replacements in Minutemen moramo prišeti tudi Mission of Burma, bend, ki se je pojavil prezgodaj, da bi uspel. V anale so se zapisali s prepričljivo glasbeno govorico, z revolucionarno uporabo loopov, njihovega kakofoničnega popa pa niso razumeli v času njihovega kratkega delovanja v začetku 80. let. Niso imeli toliko sreče kot njihovi sodobniki R. E. M. Hitro so razpadli, že leta 1983, a v nekaj letih so oblikovali prepoznaven slog in ostali eno zanimivejših imen tistega obdobja vse do današnjih dni. Delujoč izven konteksta glasbene industrije so bistveno pridonesli k izoblikovanju zavesti o neodvisni, do-it-yourself sceni. Kot takšni junaki so se leta 2002 vrnili na sceno, lani pa po dvaindvajsetih letih izdali povratniški album Onoffon.
Mission of Burma so staro zakladnico komadov nadgradili z novimi komadi, ki so svojevrsten reunion odgovor na obujanje starih klasik. Nebrzdana energija albuma očitno opozarja, da so možje ostali takšni, kot so bili fantje v začetku 80. let. Ne vračajo se pobrati nezaslužen izkupiček, ampak brezkompromisno silijo k potešitvi žeje po močnem ustvarjalnem naboju. Album Onoffon entuziastično žari in očitno je, da ponovno zbrana zasedba strumno stoji za posnetim materialom. Za toplo atmosfero je poskrbel Bob Weston, danes član Shellac, nekoč pa basist skupine Volcano Suns, ki jo je po razpadu Mission of Burma ustanovil bobnar Peter Prescott. Prav med preteklostjo Mission of Burma in Volcano Suns se giblje zvok novega albuma, ki ima tudi slabe strani. Nekatere skladbe izgubijo rdečo nit, zatavajo in se izgubijo v zapletenih formah, h katerim so bili Mission of Burma zmeraj nagnjeni in zaradi česar so bili svoj čas ignorirani. Še vedno je očitno, da je njihova izraznost nagnjena k spevnim refrenom, k ostrim kitarskim rifom, ki kar smrdijo po zgodnjih 80. letih, k močnemu, mišičastemu bobnarskemu ritmu in mastno-melodičnemu basu. Nasploh je celoten zvok albuma zelo starikav, arhaičen, kar je po svoje zmaga povratnikov Mission of Burma, ki se niso zatekli k moderniziranju zvoka. Preverjeno in sebi lastno formo so nadgradili s številnimi postrockovskimi obrazci noise kitarskega rocka in se na tak način poklonili svojim naslednikom skozi 80. in 90. leta, ki so prav na podlagi njihove pretekle godbe izoblikovali zvok, ki ga pripisujemo tako imenovani čikaški struji s Tar na koncu. Nove skladbe s težavo konkurirajo dobrim starim komadom kot so That's When I Reach for My Revolver; Einstein's Day; Trem Two ali Ballad of Johnny Burma, vsekakor pa je očitno, da so Mission of Burma ostali vitalni in v to so nas prepričali s povratniškim albumom Onoffon.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>