Nekako tiho, pa vendarle, je včeraj minilo tudi prvih 365 dni, kar je domovina, po navedbah uradnih virov, nadvse slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako tudi dejansko materializirala vojaške mokre sanje domače oblastniške elite ter vstopila v zvezo NATO. Na prvi pogled od zunaj je bila Slovenija namreč včeraj videti kot neka povsem drugačna država, nenazadnje je bila vest dneva sinočnji obisk lingvista in ostarelega kritika ameriškega umevanja sveta in za lastne potrebe prirejene demokracije, ki se ostalemu svetu vsiljuje iz Washingtona, Noama Chomskega. Zakaj ostarelega? V prvi vrsti zato, ker so si ga z roke v roko podajali in se na masovno obiskanem predavanju v prvi vrsti drenjali prav domači elitneži, ki pravzaprav sami zase predstavljajo prav vse tisto, na kar ponavadi letijo njegove najostrejše kritike.
Nekako tiho, pa vendarle, je včeraj minilo tudi prvih 365 dni, kar je domovina, po navedbah uradnih virov, nadvse slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako tudi dejansko materializirala vojaške mokre sanje domače oblastniške elite ter vstopila v zvezo NATO. Na prvi pogled od zunaj je bila Slovenija namreč včeraj videti kot neka povsem drugačna država, nenazadnje je bila vest dneva sinočnji obisk lingvista in ostarelega kritika ameriškega umevanja sveta in za lastne potrebe prirejene demokracije, ki se ostalemu svetu vsiljuje iz Washingtona, Noama Chomskega. Zakaj ostarelega? V prvi vrsti zato, ker so si ga z roke v roko podajali in se na masovno obiskanem predavanju v prvi vrsti drenjali prav domači elitneži, ki pravzaprav sami zase predstavljajo prav vse tisto, na kar ponavadi letijo njegove najostrejše kritike.
Pravzaprav nihče se tako ne bo obregnil ob dejstvo, da je novega častnega doktorja Filozofske fakultete, mimogrede značko častnega doktorja mu je na prsi pripel dekan Božidar Jezernik, ki se bo v zgodovino vpisal kot dekan, ki je z dekretom ukinil 20 let zgodovine študentskega avtonomnega prostora na Filozofski fakulteti leta 1985 ustanovljenega kluba K16, nadvse slovesno po rami v protokolarni vili Podrožnik potrepljal eden glavnih protagonistov slovenske zgodbe, ki da sodi v zvezo NATO, aktualni predsednik države Janez Drnovšek. V prvih vrstah pa je bilo med drugimi pomembneži moč opaziti celo nekdanjega notranjega ministra, ki se ga bo zgodovina spomnila predvsem po zagovarjanju sistematičnega kršenja človekovih pravic vsaj več tisoč azilantov in drugih ilegalnih migrantov, ki so imeli to nesrečo, da so na svoji poti na zveličani zahod obtičali v Sloveniji, in še vsaj 18.305 iz registra stalnega prebivalstva izbrisanih prebivalcev Slovenije, Rada Bohinca.
Kaj se imajo torej denimo Rado Bohinc, Janez Drnovšek in ostali podalpski pomembneži prav na dan prve obletnice vstopa Slovenije v to preživeto vojaško severnoatlantsko zavezništvo za drenjati med poslušalci enega najostrejših kritikov politike preventivnih vojn, vojaških zavezništev, prirejenih za potrebe korporacij proizvajalk orožja, sistematičnega kršenja človekovih pravic v imenu strateških nacional-ekonomskih interesov in podobne navlake, ki tako zelo usodno zaznamuje naš globalni vsakdan. Nič, razen če ni bil obisk Noama Chomskega vnaprej skrbno načrtovan in premišljen, ter s tem celo zlorabljen v imenu kratkoročnih državotvornih interesov in zavajanja domače kritične javnosti.
Golo dejstvo tako ostaja, da se ni nihče od visokih gostiteljev, ki so včeraj in sinoči ostarelega gosta trepljali po ramenih, zavzel, da bi mu pojasnil nekaj za njegovo kredibilnost kritika globalne družbene ureditve ključnih stvari. Z dejstvom, da je prav na dan, ko naj bi nekoliko v ozadju javne pozornosti upihnili prvo svečko za prvo obletnico članstva v zvezi NATO, se tako najverjetneje ni pohvalil niti njegov neuradni gostitelj in profesor sociologije na Filozofski fakulteti, Rudi Rizman. Nekoč kritika aktualne podalpske družbene in politične ureditve je v akademsko zavetje in kritični molk sicer že pred skoraj desetletjem potisnila afera z odpiranjem njegovih zasebnih pisem.
Kljub temu, da se lahko za kakršenkoli sodni epilog, kot je to sicer že v navadi v tej državi ob zanjo kočljivih in ne prav demokratičnih zadevah, lahko še danes obrišemo pod nosom, bo v zgodovini tako ostalo zabeleženo, da je doktor Rudi Rizman v zasebni korespondenci akademskemu prijatelju iz tujine, nekoliko potarnal nad avtoritarnim likom in delom takratnega ministra za obrambo in aktualnega predsednika vlade, Janeza Janše. Ker je vsebina prav kmalu prišla celo v časopise, je bilo kmalu jasno, da je bil tudi tokratni gostitelj Noama Chomskega na nekakšnem seznamu domačih obveščevalnih služb, ki so bedele nad neomadeževanostjo lika in dela aktualnega predsednika vlade.
Nihče se seveda ni spomnil tudi pohvaliti, da se je prav na dan njegovega obiska, ko je po mnenju taistega predsednika vlade država Slovenija v pičlem letu dokazala, kako zelo odgovorna, zvesta in pomembna članica severnoatlantskega zavezništva da je, na podlagi dvostranskega sodelovanja med Republiko in Združenimi državami Amerike na vadišču Poček pri Postojni začela tudi skupna vojaška vaja enot Slovenske vojske in letalskih enot Oboroženih sil ZDA. Na njej pripadniki obeh vojsk preverjajo postopke bojnega iskanja in reševanja ter preživetja pripadnikov oboroženih sil.
Seveda bi bilo skrajno pošteno od domačih politikov, da bi gostu iz Združenih držav povedali kaj tudi o tem, kako država, katere predsednik ga je sprejel v protokolarni vili Podrožnik, razume tudi svojo vlogo in obveznosti v mednarodni skupnosti. Dejstvo namreč je tudi, da se je predsednik vlade, Janeza Janša, na glavnem štabu Nata v Bruslju širokoustil, kako pa da bo poskušal storiti vse, da bo do leta 2008, uradno za domačo obrambo, v bistvu pa za profit korporacijskih proizvajalcev orožja, namenil dva odstotka bruto domačega proizvoda, kot pričakujejo na glavnem štabu Nata. Uradna Ljubljana, gostiteljica v akademsko preobleko zavitega obiska Noama Chomskega, je obljubila tudi nadaljnjo krepitev svojega, v bistvu pa proračunskega, sodelovanja v misijah na Balkanu, Afganistanu in Iraku.
Kdo bo torej tisti, ki bo ostarelemu gostu, kateremu, da ne bo pomote, gre vse spoštovanje za njegovo dosedanje pronicljivo delo razstiralca ozadja ameriške in globalne stvarnosti, povedal, kaj pravzaprav res tiči za njegovim tako skrbno tempiranim obiskom. Dejstvo je, da se domača javnost predvsem na morebitno napotitev slovenskih vojakov v Irak odziva izredno nenaklonjeno. Pri tem ključno vlogo sicer igrajo predvsem nacionalistični motivi in to, da vojakom zaenkrat pač rečemo inštruktorji. Toda, tisto kar naj bi ob obisku Noama Chomskega v domači javnosti ostalo kar se le da prikrito, je, da je le nekaj dni prej, natančneje pa v petek, v Irak iz mariborskega letališča poletelo prvo tovorno letalo tipa Iljušin. Sledilo jih bo še sedem, vsi pa bodo skupaj v deželo, prepojeno z nafto in krvjo, kot domači doprinos uradne politike k stabilizaciji in varnosti Iraka dostavili 17 tisoč avtomatskih in 380 ostrostrelskih pušk, 128 minometov, 10 tisoč čelad in še nekaj ton temu vsemu orožju pripadajočega streliva.
Pri vsem tem je pravzaprav povsem nepomembno, da gre za sicer odlično delujoče orožje, ki je namenjeno odpisu. Kupiče vam Janša novo. Toda, da pa se lahko stabilnost in varnost ilegalno okupiranih držav zagotavlja s pošiljkami orožja, pa nas vendarle niste nikoli učili, kajneda, profesor Chomsky?
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z zamolčanimi dejstvi ob obisku Noama Chomskega na prvo obletnico članstva domovine v zvezi Nato v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>