... Vatikan poka po šivih, Castro pravi, da papež ni bil zaslužen za padec komunizma ...
... Akajev ob predsedniške privilegije, a brez bojazni za svojo imuniteto ...
... indonezijski predsednik na dobrikajočem obisku na Vzhodnem Timorju ...
... Romi slavijo svoj svetovni dan ...
... 15 let slovenske demokracije ...
OFF NAPOVEDNIK
Nebesa so papeža že dokončno sprejela, na njihova vrata pa nikoli niso potrkali tisti, ki so življenje končali na električnem stolu. Leseno napravo so prvič uporabili leta 1980 v ZDA kot alternativo barbarskemu obešanju, »bolj humani« način eksekucije pa je omogočil miren spanec marsikateremu rablju. Če so ženske za marsikatere pravice morale počakati na dvajseto stoletje, pa so bile glede smrtne kazni že zdavnaj izenačene z moškimi. Prva ženska je namreč življenje izgubila na današnji dan pred stošestimi leti, in sicer Marha Place pod nič manj kot dva tisoč volti.
Tolikšno električno napetost so namreč v obsojenca dvakrat izpustili skozi dve elektrodi, pritrjeni na glavo in nogo. Še pred tem so ga na stol trdno privezali, da trzajoče telo pod konstantnimi šoki ne bi preveč »poskakovalo«, in mu prekrili obraz. Le kdo bi si želel gledati umirajočemu v oči?! Kljub preventivnim ukrepom so se dogajale mnoge neprijetnosti, saj prvi poskus elektrifikacije ni bil vedno uspešen, kar je samo podaljševalo trpljenje umirajočega in ostalih prisotnih. A vaja dela mojstra in smrt je očitno lahko še prijaznejša. Zato so veliko časa posvetili dodatnemu izpopolnjevanju metode, stol pa je dobival celo ljubkovalna imena kot na primer Old Smokey.
Nato Busheva domača gruda, zvezna država Texas, preseneti. Prva uvede smrtno injekcijo kot revolucionarno metodo usmrtitve, pri kateri naj proces umiranja ne bi spominjal na trpljenje. Obsojenci pa pridobijo »demokratično« pravico izbire med novo in zastarelo metodo. Torej, lahko se odločiš za eleganten spanec ali pa še zadnjič opozoriš nase v velikem slogu, the choice is yours. Nazadnje se je stol stresel lani, mi pa upamo, da je bilo to zadnjič, čeprav štiri zvezne države še vedno trmasto vztrajajo pri Staremu Dimčku. Le pazite na to, kje se znajdete. Kljub temu, da lahko danes umrete že na povsem »modernočloveški« način, pa v Nebraski, recimo, še vedno prisegajo na dimne signale.
Poslušate osmojeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Za razliko od nesrečnikov, ki so dočakali konec svojega tuzemskega bivanja na električnem stolu, je pokojni papež Janez Pavel II. odšel na oni svet bolj spokojno. Vsekakor pa tudi bolj bučno. V Vatikanu se je namreč danes ob 10. uri začela pogrebna ceremonija, ki je po množičnosti udeležbe prekašala celo slovo od ljubega nam tovariša Tita. Tako so se od papeža prišle poslovit domala vse svetovne politične živine s samim Georgem Bushem mlajšim na čelu, poleg njih pa še nekaj milijonov gorečih vernikov, ki predstavljajo velikansko breme za mesto Rim. Kar tam niso dokončali barbari, bodo morda horde vernikov.
Sicer pa papoljubci zdaj še bolj kot kdajkoli razpredajo, kako je bil pokojni papež zaslužen za padec komunizma v vzhodni Evropi. Eden redkih, ki temu glasno oporeka, je kubanski voditelj Fidel Castro. Slednji je tovrstne hvalospeve papežu javno zanikal in poudaril, da je bil papež takisto tudi nasprotnik kapitalizma, pravi krivci za propad komunizma pa naj bi bili takratni nesposobni komunistični voditelji. »Hardcore komi« Castro se je sicer papežu poklonil na maši zadušnici v Havani, na Kubi pa je razglasil tridnevno žalovanje.
Konec oblasti je z odporom dočakal tudi strmoglavljeni kirgizistanski predsednik Akajev, ki mu je parlament odvzel vse dosedanje privilegije. S tem ukrepom so poslanci poskrbeli, da Akajev ne bo obdržal velikega vpliva v državi, kot je to z zakonodajo zagotovljeno nekdanjim voditeljem. Prav tako so mu bile odvzete nekatere socialne ugodnosti, kljub temu pa naj bi obdržal pravico do imunitete.
Roko sprave ponuja indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono, ki se danes mudi v Vzhodnem Timorju. S tamkajšnjim premierom Marijem Alkatirijem naj bi podpisala sporazum o meji, saj je to ena zadnjih senc nad izboljševanjem odnosov med državama. Vzhodni Timor je neodvisnost dosegel s krvavimi boji leta 2002. Kljub brutalni represiji indonezijske vojske, ki je iz nekdanje indonezijske pokrajine izbrisala cele vasi, ni bil med sodnimi procesi za zločine obsojen noben njen visok častnik.
Še en voditelj se ponižno pripravlja na morebitne spremembe. Italijanska vladajoča koalicija s premierom Silvijem Berlusconijem na čelu je na lokalnih volitvah doživela velik poraz. Ker so se deželne volitve v preteklosti izkazele za precej zanesljivega pokazatelja izidov parlamentarnih volitev, je Berlusconi že napovedal možnost njihove predčasne izvedbe. Ne namerava se pa odpovedati eni svojih glavnih značilnosti, izvajanju sprememb, tokrat v vladi.
Od italijanskega medijskega mogotca k ameriškim tegobam z lenimi novinarji. Organizacija Projekt za odličnost v novinarstvu je namreč predstavila poročilo v položaju ameriškega novinarstva, ki zaskrbljujoče ugotavlja porast cenenih in nepreverjenih novic. Spremembe se dogajajo predvsem v korist političnih voditeljev in korporacij, ki pogosto pod pretvezo neodvisnih novic skušajo manipulirati z ljudmi. Izjema pri tovrstnem sprenevedanju je televizijska hiša Fox, ki brez sramu navija za republikance. Ti so tudi najbolj glasni pri pritoževanju glede poročanja o neupravičenosti vojne v Iraku.
Spremembe so se pred 15-imi leti zgodile tudi pri nas. Praznujemo namreč obletnico prvih demokratičnih volitev, ki so poleg družbenih premikov omogočile tudi politični pluralizem. Volitve je prepričljivo dobila združena opozicija Demos, v parlament pa je sedlo deset strank, predstavništvo obeh manjšin in nekaj neodvisnih kandidatov.
Demokracija pa prinaša tudi težavno dogovarjanje in usklajevanje različnih interesov. Tako so se danes o odprtih vprašanjih v zvezi s predlogom zakona o RTV Slovenija dajali kulturminister Vasko Simoniti in predstavniki sindikatov RTV Slovenija in aktiva Društva novinarjev Slovenije. Vsebino pogovorov je na kratko povzel predstavnik sindikatov RTV Slovenija Rajko Gerič.
////////////////////////////////////////////////////
Četudi naša DEMOKRATIČNA država ni ravno romoljubna, pa Romi tudi pri nas danes slavijo svoj praznik – svetovni dan Romov. Ta obeležuje obletnico prvega svetovnega kongresa Romov, ki se je leta 1971 zgodil v Londonu. Razne kulturne prireditve bodo potekale tudi po Sloveniji, več o ozadju dneva pa boste zvedeli v Kultivatorju.
Osmošolci Delavsko-punkerske univerze so na včerajšnji seansi prisluhnili razmišljanjem pisca in raziskovalca Nikolaja Jeffsa o postfordizmu v njegovih zgodovinskih, globalnih in utopičnih dimenzijah.
Med predavanjem je Jeffs enega za drugim ovrgel nekatera zmotna prepričanja. Zametkov fordizma tako ne gre iskati v letu 1914 z zasnovo fordove linije za sestavljanje modela »T«. Fordizem se je začel leta 1454 z Guttenbergovim tiskarskim strojem. Zakaj?? Kompleksni potrošniški predmeti so bili linijsko, ponanvljajoče in monotono sestavljeni iz posameznih komponent. Šlo je za masovno proizvodnjo. Do leta 1500 je po evropskem kontinentu namreč krožilo 9 milijonov knjig, oziroma 30-tisoč naslovov. In nenazadnje: javno in zasebno življenje delavstva sta postala komplementarno ločena. Leto 1492 je Jeffs opredelil kot drugo referenčno točko začetka fordizma. Zakaj, je znano.
Nikolaj Jeffs se čuti užaljenega, ker mora za preživetje opravljati delo. Zato je za preživetje v postfordističnem času podal nekaj praktičnih napotkov.
//////////////////////////////////////////////////////////
Prapočelni boj med ameriškimi republikanci in demokrati izvira med drugim tudi iz različne predstave o vlogi države. Je ta lahko socialni korektiv ali je pač le del problema in ne rešitve???
////////////////////////////////////////////////////
Fordizem in njegov postnaslednik imata tudi stične točke. Oba poganja striktno profitna logika, ki je zaradi pehanja po nenehni rasti dojemljiva za izkoriščanje. Prav tako se nobeden izmed obeh principov ne ozira na dobrino, ki jo proizvaja. Če bi bilo dobičkonosnejše od izdelave vozil, bi Ford pač proizvajal zobne ščetke. Rast in posledični ekstraprofit vedno zahtevata tudi inovacije, ki naj bi potrošniku dale občutek zgodovinske spremembe. Težava je le v tem, da je ta občutek največkrat lažen. To zelo dobro vedo zbiralci vinilnih plošč, ki jim zgoščenke niso prinesle pravega kvalitativnega preskoka.
Nikolaj Jeffs je predavanje sklenil s krovnim vprašanjem o mejah gospodarske rasti, ki je neločljivo vezana na količino naravnih virov. Možnosti sta dve. Zmanjšanje povpraševanja ali pa zmanjšanje števila povpraševalcev. Ali krajše: VOJNA.
ODPOVED: Levji delež današnjega OFF-a je ob pomoči veteranov samostojno speljala Tanja, prispevek s predavanja na delavsko-pankerski univerzi pa je dodal Lan.
Komentarji
komentiraj >>