Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 9.4.´05, 19h: The Books: Lost And Safe (Tomlab, 2005) (2787 bralcev)
Sobota, 9. 4. 2005
jasna



Po osupljivem in čarobnem prvencu njujorških The Books iz leta 2002, naslovljenem Thought For Food, ter pred dvema letoma izdanim nadaljevanjem Lemon Of Pink smo mnogi nestrpno pričakovali nov sveženj bistroumnosti izpod prstov te prav posebne ameriške dvojice. Omenjeno tvorita brenkač Nick »Zammuto« Willsher, ki je doslej izdal tudi stvaritve z lastnim podpisom, ter strunar Paul De Jong, ki v svojo skladateljsko zgodovino uvršča tudi glasbo za plesne in gledališke predstave ter film. Svoje malo glasbeno vesolje sta si umetnika pri poslušalcih zaslužila že s prvencem, ki ju je zaznamoval za zmeraj zaradi izjemne pesnikovalske domiselnosti in nezmožnosti vstavljanja v žanrske predale. The Books so dejansko že s prvo izdajo postali žanr zase. Do takrat namreč še nobenemu ni uspelo na tako svež in inteligenten način v glasbo vključiti dejansko empirijo vsakdana... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
TOLPA BUMOV, sobota, 9. april 2005
The Books: Lost And Safe [Tomlab, 2005]

*Po osupljivem in čarobnem prvencu njujorških The Books iz leta 2002, naslovljenem Thought For Food, ter pred dvema letoma izdanim nadaljevanjem Lemon Of Pink smo mnogi nestrpno pričakovali nov sveženj bistroumnosti izpod prstov te prav posebne ameriške dvojice. Omenjeno tvorita brenkač Nick »Zammuto« Willsher, ki je doslej izdal tudi stvaritve z lastnim podpisom, ter strunar Paul De Jong, ki v svojo skladateljsko zgodovino uvršča tudi glasbo za plesne in gledališke predstave ter film. Svoje malo glasbeno vesolje sta si umetnika pri poslušalcih zaslužila že s prvencem, ki ju je zaznamoval za zmeraj zaradi izjemne pesnikovalske domiselnosti in nezmožnosti vstavljanja v žanrske predale. The Books so dejansko že s prvo izdajo postali žanr zase. Do takrat namreč še nobenemu ni uspelo na tako svež in inteligenten način v glasbo vključiti dejansko empirijo vsakdana.

Eno leto po prvencu je sledil album The Lemon Of Pink, naslovljen po zvočnem oglasu nekega nizozemskega kozmetičnega podjetja, ki je predstavljalo svoja nova lepotna ličila. Ta plošček je bil kljub glasbenici oz. vokalistki Anne Doerner, ki je dodobra popestrila The Lemon Of Pink, nekoliko manj razburljivo nadaljevanje prvenca. Težava ni bila v pomanjkanju idej, saj je books-ovska privlačna prefriganost na tem obdržala svoj delež, a poudarek je bil - bolj kot na semplirane vložke - prestavljen na živo vokalno in inštrumentalno zvočnost. The Books pa sta predvsem mojstra kolažiranja in tega ne bi smela zanemariti, saj se jima je na novem albumu pripetila še ena redukcija umetniške udarnosti.

Beroč Lost And Safe, še vročo in pred le štirimi dnevi objavljeno zgodbo, zapisano na straneh The Books, postajamo priča njunemu tradicionalnemu prepletanju živih vokalov in glasbil ter barantanju z vokalnimi sempli in t. i. found sounds oz. najdenimi zvoki. Rezultat je zelo piten in - tako kot se spodobi za vsak album The Books - eteričen in emotivno večplasten. Razlika je v zmanjšanem pomenu vloge The Books kot dežurnih empirikov dekonstrukcije sveta. Ta poseg se je izkazal kot delni vzrok manj mogočni podobi albuma Lost And Safe.

Recept je sicer ostal isti: iz števila zbranih semplov so ustvarjeni kolaži, na katere so naknadno prilepljena njihova inštrumentalna nasprotja. The Books sta za to sedaj uporabila akustično kitaro, godala, mandolino, bendžo, klavir, bobne ter se poigrala z neizogibnimi elektronskimi intervencijami, a je tokrat postavljen v ospredje vokal Nicka Zammuta. S tem korakom sta se The Books žal nekoliko oddaljila od svoje avangardne usmerjenosti in individualizma in se približala klasičnim indie-rockovskim prvinam. Nekoliko o tem govori tudi dejstvo, da se pri prvencu skupine The Books ni dalo primerjati z nobenim sodobnim izvajalcem, po dveh njunih albumih pa lahko občasno pomislimo na labradfordovski minimalizem, akustično folk izročilo Sufjana Stevensa ali Johna Faheya ter na razposajenost dueta Animal Collective.
Najmikavnejše interpretacije The Books zasledimo ravno v komadih, ki nosijo pečat njune ostroumne unikatnosti, najuspešnejše predstavljene na prvencu. Album Lost And Safe žal krasi manjše število prodornih komadov. Zamenjale so jih bolj kontemplativne in ambientalnejše stvaritve, ki The Books ne razkrivajo v njuni najboljši luči. Na srečo so pri albumu Lost And Safe predstavljeni zelo zanimivi vzorci odmevanja odigranega motiva, vokalnega spremljanja in obkrožanja govorjenih pasaž, nasekanost vokalov, ki ponekod spominjajo na zvoke ustavljanja kakega stroja, še posebej pa naj omenimo originalno idejo sinhroniziranja bobenskih udarcev z naravnim poudarjanjem zlogov izgovorjenih besed.

Pred seboj imamo še en izdelek iz »ameriške delavnice kreativnega pisanja«, ki The Books predstavlja v nekoliko manj energični in vsekakor manj šokantni podobi, ki se bo za spremljevalce njunega ustvarjanja v trilogijo albumov vklopila lažje kot bo uho, še nedotaknjeno z The Books, uspelo dojeti njuno filozofijo glasbe in življenja v polni meri. Tem priporočamo predvsem albuma Thought For Food in The Lemon Of Pink.
Za konec pa naj vam preberemo še kako zanimivo vrstico, ki jo je o umetnosti in politiki pred časom zapisal Nick Zammato. Povzemamo:
Umetniki se prek svojih del senzibilizirajo do sveta, v katerem se nahajajo. Ta proces je inheretno političen, saj konec koncev vodi do razumevanja naše vloge v okviru celote. Zanima me predvsem navdahnjenost za dejanje pozornega poslušanja, saj to deluje izzivalno, vzpodbujajoče ter omogoča razmišljanje o svetu na individualen in samozavesten način. Dobra umetnost ima neverjetno sposobnost navdihovanja za notranji razvoj ter lahko vzpodbuja ljudi, da svoje notranje življenje začnejo jemati tako resno kot materialno. Takó umetnost in pozitivna politična sprememba lahko delujeta z roko v roki. Ravno iz tega razloga je pomembno umetnost osvoboditi od eksplicitnega političnega nadzora ter ostalih manipulativnih sredstev, zaradi katerih bi umetnost izgubila svoj resnični duh. Umetnost je neustavljiv človeški nagon, ki se je skozi zgodovino obdržal navkljub cenzorskim meram. In če The Books že nosita politično sporočilo, se to nahaja v sledečem: svet, ki te obdaja, poslušaj s svojo celotno osebo. Goji svoje poslušanje tako, da boš, ko pride čas pomembnih odločitev, dobro obveščen ter boš na najboljši način znal ubesediti (upovedati) tisto, kar je zate pomembno.

Jasna Črnjarić.


Komentarji
komentiraj >>