... Državni zbor o vstopu Romunije in Bolgarije v EU in o spornem zakonu o RTV Slovenija ...
... novi papež ostaja v polnem zaletu ...
... Ciampi nadaljuje posvetovanja o novi vladi ...
... obletnici pokola v Armeniji in preboja taboriščnikov v Jasenovcu ...
OFF NAPOVEDNIK
Mineva točno 90 let, kar se je začela moderna uporaba strupenih bojnih plinov. Dvaindvajsetega aprila 1915 so Nemci presenetili zavezniške vojake, ko so proti dvema francoskima kolonialnima divizijama pri Ypresu v Belgiji izstrelili več kot 150 ton smrtonosnega klora. Prvi večji nemški kemijski napad je dodobra razsul zavezniško linijo.
Vendar pa strupeni plini tudi za časa prve svetovne vojne niso bili nobena noviteta. Občasno so jih uporabljali že v antiki, leta 1912 pa je bil solzivec med pripomočki francoske policije. Ob izbruhu vojne so Nemci začeli razvijati tovrstno orožje, bilanca prvega napada s ksililbromidom januarja 1915 pa je kljub neugodnim vremenskim pogojem štela tisoč mrtvih ruskih soldatov.
Takoj po napadu pri Ypresu so Britanci in Francozi začeli razvijati svoje kemično orožje, skupaj z zaščitnimi plinskimi maskami. Strokovnjaki so zagovarjali uporabo kemičnega orožja z bednim izgovorom, da le-to oslabi nasprotnika, tako da se ta ni zmožen ustrezno odzivati na napad, s čimer naj bi v ofenzivah dejansko rešili številna življenja.
Več kot 100 tisoč ton v prvi svetovni vojni uporabljenega kemičnega orožja je ranilo 500 tisoč vojakov, 30 tisoč pa jih je za vekomaj zaspalo. Po vojni so kolonialne sile uporabljale tovrstne kemikalije za zatiranje upornih kolonij, dokler niso leta 1925 uporabe bojnih plinov prepovedali z Ženevskim protokolom. Kajpada ta ni odvrnil Italije in Japonske, da ne bi v svojih bojnih pohodih zaplinjali Etiopijcev in Kitajcev.
V drugi svetovni vojni je bilo kemično orožje že iz mode. Bajka pravi, da je temu menda nasprotoval sam Hitler, saj je bil sam žrtev bojnih strupov v prvi svetovni vojni. Ker pa ga to ni odvrnilo od veselega zaplinjevanja Židov, je bolj verjetna druga razlaga. Za časa druge svetovne vojne je bila namreč zaradi hitrih motoriziranih uporaba kemije na bojišču preprosto strateški nesmisel.
Po drugi svetovni vojni je bila uporaba bojnih strupov dokaj omejena. Uporabili so jih le v jemenskem konfliktu med letoma 1966 in 1967 ter v iraško-iranski vojni med leti 1980 in 1988. Leta 1990 so ZDA in Sovjetska zveza podpisale sporazum o zmanjšanju svojih kemičnih arzenalov za 80 odstotkov, leta 1993 pa je bil podpisan mednarodni sporazum o prepovedi proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja. Do leta 1997 ga je ratificiralo 128 držav.
Poslušate zaplinjeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Državni zbor je z 59 glasovi za in nobenim proti dal še formalni žegen na vstop Romunije in Bolgarije v nedrje Evropske unije. Naša vlada je sicer vstop omenjenih držav, ki je predviden za prvi januar 2007, podprla že prejšnji teden. Čeravno se morda zdi, da je naša oblast s tem naredila neko veliko dobro delo, pa je to kvečjemu pesek v oči, saj si je Državni zbor najbolj naporni del današnjega zasedanja prihranil za konec. V tem delu bodo mleli o spornem predlogu novega zakona o RTV Slovenija, za katerega se v imenu predlagatelja minister za kulturo Vasko Simoniti širokousti, da je boljši od sedaj enajst let starega veljavnega zakona.
Mleli so danes tudi v Vatikanu, kjer je novi papež Benedikt XVI. imel prvo delovno srečanje s kardinalskim zborom. Ti so svojega firerja pozdravili z dolgim aplavzom, novi papež pa je izustil, da želi svoje poslanstvo napolniti »s preprostostjo in odprtostjo«.
Vsem, ki kaj vejo o gospodu Ratzingerju, pa je jasno, da gospod naklada. Za dokaz temu je današnji negativni odziv Vatikana na španski zakon, ki dovoljuje istospolnim partnerjem poroke in posvojitev otrok. Vodja pontifikalnega sveta za družino, kardinal Alfonso Lopez Trujillo, se je že duval, da je dolžnost kristjanov nasprotovati takšni »krivični« zakonodaji.
Je pa Benedikt XVI. izrazil željo za nadaljevanje dialoga in okrepitev sodelovanja z judovsko skupnostjo. Glede na to, da mu je bil mentor kardinal Michael von Faulhaber, ki je večkrat obiskal Hitlerja, podpiral nemške vojaške cilje in s firerjem delil antisemtizem, pa kaže biti do konkretnejših dejanj skepsa na mestu.
Sicer pa je v Rimu razburkano tudi zaradi pričakovanja nove italijanske vlade. Predsednik Carlo Azeglio Ciampi po sredinem odstopu italijanskega »ibermogotca« Silvia Berlusconija z mesta predsednika vlade nadaljuje posvetovanja o novi vladi. Berlusconi, ki je odstopil zaradi razdora v vladni koaliciji, je izrazil željo, da bi takoj sestavil novo vlado, ki pa seveda ne bo zgolj kopija stare vlade. Ciampi zdaj vohlja, ali ima Berlusconi dovolj podpore za sestavo nove vlade, na voljo pa ima bodisi razpis predčasnih volitev ali pa Silviu dati nov mandat. Pričakuje se, da se bo zgodilo slednje. Več o tem sledi v RŠ Komentarju Eve K.
Italijani radi pozabljajo, da je njihova vojska zagrešila mnoge vojne zločine nad civilisti. Zato pa zgodovina ne bo. Kot tudi ni odšlo v pozabo, da mineva devetdeset let od »velikega pokola« Armencev, ki so ga zagrešili Turki. 24. aprila 1915 so turške oblasti aretirale več sto voditeljev armenske skupnosti, s čimer se je začel genocid Armencev v Otomanskem cesarstvu. Armenske oblasti pripravljajo v zvezi s tem slovesnost, na kateri pričakujejo udeležbo do milijona in pol Armencev.
Nekoliko bolj svetla, a še vedno z veliko grenkobo zaznamovana pa bo spominska slovesnost, s katero bodo v Jasenovcu na Hrvaškem obeležili šestdeseto obletnico preboja taboriščnikov iz tamkajšnjega koncentracijskega taborišča. Slovesnosti se bo poleg številnih delegacij preživelih jasenovških taboriščnikov in uradnih živin udeležil tudi hrvaški premier Ivo Sanader. V zvezi s tem je zanimiv podatek, da je njegov pokojni strankarski kolega samodržec Tudžman vztrajno zmanjševal število žrtev, ki jih je menda terjal Jasenovac. Tako je še v šestdesetih letih govoril o 50 tisoč žrtvah, proti koncu svoje kariere pa jih je v biografiji omenjal le še 20 tisoč.
Proti podobno izkrivljenemu dojemanju obkrožajoče nas realnosti se na svoj kleni način z obrobja bori Delavsko-punkerska univerza. Zaključek letošnje osme sezone predavanj, ki se odvijajo v organizaciji Mirovnega inštituta, je povzel eden od predavateljev na omenjeni univerzi, Rastko Močnik.
///////////////////////////////////////////////////
Na svoj način pa se za boljši in pravičnejši svet bori naš slavni sodelavec Erik Valenčič, ki se nam je pred odhodom v Afganistan javil iz Teherana.
///////////////////////////////////////////////////
Za konec še povejmo, da naša mati Zemlja danes že petintrideseto leto slavi svoj dan. Ob tej priliki širom sveta in domovine potekajo številne prireditve, na katerih skušajo posamezniki in okoljevarstvene organizacije še posebej opozoriti na krhkost našega planeta. Geslo letošnjega Dneva Zemlje je »Varujmo otroke in našo prihodnost«. Na Radiu Študent geslo odločno podpiramo, saj so od naše mladeži odvisne naše penzije!
Komentarji
komentiraj >>