Sreda, 13. 4. 2005
fanny moser
Zaradi nezmožnosti za transfer, sumničavosti in kronične nezaupljivosti do vseh, ki si ne delijo njene simpomatologije, je neanalizabilna. Ko oseba s to boleznijo enkrat sreča potrditev svoje Resnice v podobi somišljenika, so obeti slabi.
Simptomatologija:
- deluzije grandioznosti
- mesionarske deluzije
- izrazito dualna organizacija sveta
- deseksualiziranost lastnega telesa
- obsesivno vztrajanje na detajlih
- občutek nelagodja v situacijah, kjer ni center pozornosti
- dnevna sanjarjenja so dominantno osredotočena na fantazije o svoji enkratnosti in neponovljivosti ter na prepričanje, da jo/ga lahko zares razumejo samo podobno enkratni in neponovljivi ljudje
- borderline motnje (najpogostejše v sferi identifikacije)
Opis
Tip v sebi združuje sicer v temelju nezdružljive karakterne poteze, ene kompatibilne s psihotičnimi motnjami (izrazito prva dva simptoma), druge spet z nevrotičnimi (sadomazohistična ambivalenca). Prva dva simptoma sta tudi dominantna simptoma pri tem tipu bolezni, zato lahko bolezen umestimo bolj na stran psihoze kot nevroze. Deluzije grandioznosti in mesionarska samopodoba se izražata kot del samo po sebi umevnega svetovnega nazora in se v psihičnem aparatu bereta kot skorajda religiozna 'poklicanost', ki deluje kot konstanten pritisk, ki se bere kot neugodje. Ta pritisk se sprošča z neutrudnim delovanjem in poučevanjem ostalih o 'stvari'. Ljudje, ki so se znašli v nezavidljivih okoliščinah, kjer so izpostavljeni večkratnim stikom s takim bolnikom, poročajo o njegovem zelo nizkem tolerančnem pragu tesnobe, ko je soočen z dvomom o svoji 'resnici' in o slabi odpornosti na racionalne argumente.
Ob vsakem neuspehu ali narcisistični razžaljenosti reagira s takojšnjo odtegnitvijo investicije, ki služi za nadaljnjo okrepitev Jaza. Ta libidinalna odtegnitev pa kot da njegove 'poklicanosti' sploh ne omaja. Bolnik vztraja pri svojih simptomih, le da ima sedaj o objektu svojega poduka vedno slabše mnenje. V zaključnih fazah bolezni tako Jaz popolnoma sovpade z Idealnim jazom, kar pripelje do zlitja subjekta s svojim (imaginarnim) scenarijem, izgube slehernga testa realnosti in končno do popolne izgube distance do realnosti. S tem subjekt ireverzibilno vstopi v psihozo, v predsimbolno identičnost s samim sabo, tako lepo izraženo v filozofski formuli 'duh je kost' (lahko bi celo tvegali rahlo modifikacijo te formule pri tem tipu bolezni: 'beseda je kost').
Sadomazohistična ambivalenca je najbolj razvidna pri dveh simptomih: dualni percepciji sveta in obsesivnem vztrajanju pri detajlih. Bolnik je prepričan (in to je ključna sestavina obsesivne nevroze), da se realnost 'drži skupaj' le skozi subjektovo prisilno delovanje. Če obsesivni ritual ne bo pravilno izveden, se bo realnost sesula. To ekonomijo srečamo že pri starih Inkih, ki so verjeli, da bo njihova malomarnost pri izvajanju človeških žrtvovanj imela za posledico motnjo samega naravnega krogotoka. Ta simptom se najbolj izrazito pokaže pri insistiranju bolnikov na pravilni, in seveda je prava samo njihova, interpunkciji in na običajno že prav nerazumnem vztrajanju pri pretvarjanju in prikrajanju popolnoma razumljivih in uporabnih besed. Včasih, ko je sadomazohistična ambivalenca dominanten simptom v tako zastavljeni konfiguraciji, se razvije poseben podtip te bolezni – t. i. lektor. Drugi vidik ambivalence je razviden iz izrazito dualne percepcije sveta: oseba s takimi motnjami svet razume črno-belo in ga deli na izbrance (osebe z istimi ali vsaj podobnimi simptomi) in ostale, 'suckers', ki so manjvredni, ker ne doumejo njihovega razglašanja resnice in zato zaslužijo kazen in intelektualni prezir.
Potrebno pa je povedati še nekaj besed o bolnikovi, že prepoznavno tipični, zunanjosti. V največ primerih tej bolezni podležejo ženske, saj mora oseba do svojega nauka ohraniti kar se da pasivno naravnanost. Bolnice tako (skladno z izključujočo dualnostjo svoje percepcije sveta) z zakrivanjem feminilnih elementov svoje osebnosti poudarjajo svojo moč razuma. Naj se ve; ker smo 'neurejene', smo pametne.
Etiologija
- fiksacija libida na narcisistični stopnji
- po odtegnitvi objektne investicije pride do povratne investicije libida v Jaz, ki vodi v okrepitev Jaza
- tipični obrambni mehanizem ni sublimacija (kot bolniki sami radi vztrajajo), temveč sta to projekcija in utajitev
- objektna predstava razpade na stvarno in besedno; kar ne uspe potlačiti ni stvarna predstava objekta (kot pri prisilni nevrozi), ampak besedna predstava (kot pri shizofreniji)
Psihoterapija
Zaradi nezmožnosti za transfer, sumničavosti in kronične nezaupljivosti do vseh, ki si ne delijo njene simpomatologije, je neanalizabilna. Ko oseba s to boleznijo enkrat sreča potrditev svoje Resnice v podobi somišljenika, so obeti slabi.
Svoje frustracije je z nami delila Fanny Moser.
Komentarji
komentiraj >>