... Evropska unija uradno pričela preiskavo o uvozu kitajskih cunjic ...
... prihodnost iranskih jedrskih bombic odvisna od pogajanj v Londonu ...
... Putin kot prvi ruski oziroma sovjetski predsednik na obisku v Palestini ...
... pankrt Tajvan na obisku pri materi Kitajski ...
... živel prvi maj – praznik dela! ...
OFF NAPOVEDNIK
Smo v dneh, ko je pred šestdesetimi leti na evropski grudi šla h koncu druga svetovna vojna. Hitler in njegova konkubina Eva Braun sta bila že varno zapakirana v svojem berlinskem bunkerju, zavezniške sile pa so pretreseno osvobajale številna koncentracijska taborišča širom Nemčije.
Eva Braun je spoznala Adolfa, ko je bila zaposlena kot pomočnica njegovega uradnega fotografa. Katoliško vzgojena gospa iz srednjega sloja je svojega dragega spremljala zunaj dosega oči javnosti in se pretežno zabavala s smučanjem in plavanjem. Na Hitlerjevo politično kariero ni imela znatnega neposrednega vpliva, je pa gotovo poskrbela za diktatorju blagodejno domače vzdušje. Zvesta do konca ni hotela zapustiti podzemnega bunkerja niti, ko so že iz vseh smeri deževali ruski vojaki. Devetindvajsetega aprila, le nekaj uric pred skupnim samomorom, je tudi uradno postala gospa Hitler.
Na dan bizarne ohceti so bili priče nekemu drugemu bizarnemu prizoru ameriški vojaki blizu Muenchna. Dvainštirideseta mavrična divizija je namreč osvobodila zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Dachau. Najstarejše tovrstno taborišče so zgradili nekaj tednov po Hitlerjevem vzponu na oblast leta 1933. Sprva so vanj zapirali politične nasprotnike, kasneje pa so večinski zaporniki postali kajpada Židje.
Ameriške vojake je ob prihodu v taborišče pričakal grozljiv prizor. Ta je poleg 30 tisoč shiranih preživelih vseboval tudi 30 vagonov z razpadajočimi trupli. V posledičnem navalu groze in besa so osvoboditelji tako v pičli urici postrelili kakšnih 500 preostalih esesovskih stražarjev v taborišču. Kasneje pa so za kazen še nagnali »jebivetrske« prebivalce mesteca Dachau, da so pokopali 9 tisoč preostalih trupel v bližnjem taborišču preminulih nesrečnikov.
Poslušate naciste pobijajoči OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Nekdanjo nacistično nevarnost v Evropi so zdaj nadomestile številne druge. Ena od njih je cenen kitajski tekstil, ki domnevno ogroža evropsko tekstilno industrijo. Povod za uradno preiskavo o kitajskem tekstilu je sprožilo povečanje njegovega uvoza v EU, ki je posledica globalne sprostitve trga prvega januarja letos. Preiskava utegne voditi k zaščitnim ukrepom, ki jih dovoljuje protokol o pristopu azijske velikanke v Svetovno trgovinsko organizacijo. Skladno s pravili bomo lahko Evropejci prikrajšani za nekatere poceni kitajske cunjice do 60 dni.
Druga azijska nevarnost za Evropo pa naj bi bil nepredvidljivi Iran s svojimi jedrskimi ambicijami. Kljub temu, da je drugi krog londonskih pogajanj med Evropsko unijo in Iranom o spornem jedrskem programu še v teku, Iranci že iščejo izgovore za njegov nadaljni razvoj. Tako je iranski zunanji minister Kamal Harazi že zažugal, da bo v primeru neuspeha pogovorov njegova država prisiljena obnoviti program bogatitve urana. S takimi izhodišči je pač jasno, da pogajanja bržčas NE bodo uspešna.
Bolj prijateljsko vzdušje te dni vlada med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim palestinskim kolegom Mahmudom Abasom. Putin je kot prvi ruski oziroma sovjetski voditelj na obisku na palestinskih ozemljih. Pred pogovori z Abasom je položil venec na grob lani preminulega šefa Palestincev Jaserja Arafata, potem pa sta se moža zatopila v iskanje načinov za okrepitev položaja palestinskega vodstva. Rusi naj bi tako Palestincem ponudili 50 blindiranih vozil in dva helikopterja, Izraelci pa pri tem seveda že zganjajo paniko.
Bratita se tudi prvi mož tajvanske opozicijske Nacionalistične stranke Kuomintang Lien Chan in kitajski predsednik Hu Jintao. Chan se na celinski Kitajski mudi na osemdnevnem obisku, s Hujem pa sta imela zmenek v kitajskem parlamentu. Tam sta si pred televizijskimi kamerami segla v roke, Jintao pa je tudi uradno spoznal gospo Chan. Gre za zgodovinsko srečanje, ki je prvo po koncu državljanske vojne leta 1949, ko so zmagoviti komunisti nagnali Čangkajška in njegov Kuomintang s celine na Tajvan. S tem naj bi se tudi uradno končala državljanska vojna in sovražnosti med komiji in nacionalisti.
Upajmo, da se bo iraška kolobocija končala nekoliko hitreje kot kitajski konflikt, četudi zaenkrat slabo kaže. Deželo Evfrata in Tigrisa je danes zatreslo kar devet avtomobilov – bomb, od tega štiri v prestolnici Bagdad. Pri tem je umrlo 23 ljudi, 90 pa ga je odneslo zgolj z ranami. Napade so menda izvedli samomorilski napadalci, medtem pa je neka islamistična spletna stran že objavila zanimiv tonski posnetek, na katerem šef Al Kaide v Iraku, Abu Musab al Zarkavi, šunta k napadom na tam prisotne jenkije.
Seveda pa je iraška situacija skozi prizmo ameriškega poglavarja Georga Busha vedno bolj rožnata. Bush je pozdravil domnevno velik napredek svojih soldatov in njihovih pomagačev v Iraku in »namudril«, da so Iračani začeli spoznavati prednosti svobodne družbe. Datum umika njegove vojske iz Iraka pa je še ostal ovit v tančico skrivnosti. Več o dogajanju onstran Luže od naše tamkajšnje dopisnice Lidije Poljaček.
///////////////////////////////////////////////////////
Iz Amerike v Afriko. V Ruandi so na Tribunalu Združenih narodov bivšemu občinskemu uradniku v mestu Gishyita Miki Muhimanu dosodili doživljenski zapor za sodelovanje v genocidu leta 1994. Sodišču se, upajmo, ne bodo izognili niti ruandski Hutujci, ki so pred roko pravice zavoljo sodelovanja v genocidu pobrali šila in kopita v sosednji Burundi. Tam so jim namreč zavrnili status beguncev, tiste, ki ne bodo odšli samostojno, pa utegne čakati prisilna deportacija.
Spominu na zadostitev določenih pravic naj bi bilo posvečeno tudi bližajoče se paznovanje prvega maja. Delavskih, kakopak. Mednarodni praznik uradno obeležuje spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, na katerih so se delavci potegovali za osemurni delovnik. V Sloveniji bomo praznovali tako, da bomo na predvečer praznika, v soboto, tradiconalno zažigali kresove, konzumirali alkohol in jedli pleskavice po jurja. Za bolj prešerno praznično razpoloženje nam socialminister Janez Drobnič v svoji prvomajski poslanici zagotavlja, da je osnovna skrb naše vlade zagotoviti nam možnost preživljanja z lastnim delom.
Komentarji
komentiraj >>