Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 1. maj 2005, ob 14.00: PRAZNIK DELAVSTVA (2808 bralcev)
Nedelja, 1. 5. 2005
david



Klikni za veliko sliko: rudarsko naselje pred rudnikom na Schneebergu (levo) in rudarska družina (desno) - oboje leta 1910
V času, ko se vračamo v le malce prikrit in posodobljen prvotni, divji kapitalizem, je zanimivo, da so tudi prazniki, kot je prvi maj, praznik delavcev zgolj še nekakšen formalizem, kateremu je po trenutni globalni družbeno-politični volji odvzet prvobiten namen in teža, ki jo je včasih imel. Obstaja le še zgolj kot spominski dan za nekaj polpreteklega, pri čemer se zanemarja neizpodbitna vzporednica s sodobnim družbeno-socialnim stanjem ... (v celoti ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Nedelja, 1. 5. '05
Cigule migule

V času, ko se vračamo v le malce prikrit in posodobljen prvotni, divji kapitalizem, je zanimivo, da so tudi prazniki, kot je prvi maj, praznik delavcev zgolj še nekakšen formalizem, kateremu je po trenutni globalni družbeno-politični volji odvzet prvobiten namen in teža, ki jo je včasih imel. Obstaja le še zgolj kot spominski dan za nekaj polpreteklega, pri čemer se zanemarja neizpodbitna vzporednica s sodobnim družbeno-socialnim stanjem.

V pričujoči oddaji smo konec decembra, ko smo govorili o tepežnici, že omenjali pojav oziroma kar pravilo, ko vladajoča ideologija (v primeru tepežnic - cerkev) namenoma postavlja svoje nove praznike, s katerimi utrjuje svojo moč na datume preteklih. S tem jih seveda skuša počasi potisniti v pozabo, skupaj s celotnim družbeno-ideološkim kontekstom, v katerem obstajajo oziroma so obstajali.

Tako se zatorej tudi ni čuditi, da je po novem 1. maj praznik Evrope, ljudje pa bomo čez leta tako ali tako kmalu pozabili, kaj smo na ta dan sploh praznovali.

Danes bomo v oddaji Cigule migule kljubovali novim družbeno-političnim trendom in se posvetili nekaterim preteklim socialno ogroženim delavskim skupnostim v Italiji, Avstriji in v Prekmurju.

Najprej poslušamo italijansko ljudsko pesem, ki jo je zapela družina Bregoli iz mesta Pezzazze. Pesem "Erevamo in Ventinove" (v prevodu Bilo nas je devetindvajset) govori o gradnji predora pod sv. Gotthardom, pod katerim je mnogo delavcev pustilo življenje. V dogodku iz pesmi jih je pri miniranju v rudniku od 29 rudarjev umrlo 22, le 7 se jih je vrnilo. Vsebinsko zanimiv del pesmi je zadnja kitica, kjer preklinjajo čez inžinirje, ki so načrtovali gradnjo, torej izražajo nekakšen uporniški duh in se ne zatekajo v resignacijo.

Za njo pa še ena povezana z rudniki in podzemnim delom, ki pa so jo zapeli delavski pevci v Boznu, v spodnji Avstriji. "Tod Im Bergwerk" (v prevodu Smrt v rudniku) govori o vsakodnevnem garanju rudarjev v najvišje ležečem evropskem rudniku, Schneeberg, in je posvečena mlademu delavcu, ki je umrl pri razstreljevanju v njem, leta 1979. Pretresljiv je refren, ki se pojavlja na koncu vsake kitice.

Za konec današnje, delavstvu posvečene oddaje Cigule migule, si bomo poslušali še eno, v tem primeru slovensko ljudsko pesem, ki je zgolj posredno povezana z izkoriščanjem delavskega ljudstva, saj je takšnih pesmi v Sloveniji posnetih zelo malo, kaj šele izdanih na nosilcih zvoka.

Pesem "Vöra bije, sonce mi zahaja, gda se moj dragi v Ameriko odpravla" je pesem, ki namiguje na težko delavsko življenje slovenskih izseljencev v Ameriki. Posneta je bila leta 1961 v Črensovcih, v Prekmurju, danes pa vrtimo reinterpretacijo pesmi v izvedbi tria Mira Omerze-Terlep, Matija Terlep in Bogdana Herman.

Pripravil David


Komentarji
komentiraj >>