Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 8. 5. 2005 ob 14h: Ljudska pesem med partizani (3868 bralcev)
Nedelja, 8. 5. 2005
Peter



Poslušamo ljudsko pesm Ciganska sirota, ki jo je ob spremljavi citer zapela AOsvoboditev Ljubljanengelca Košir iz Selščka na Notranjskem. Žalostni motiv zapuščenega in nikjer zaželjenega ciganskega otroka je med 2. svetovno vojno zaživel v novi podobi pregnanega slovenskega domoljuba. Prirejevalec Ludvik Kukovica je izvirno ljudsko besedilo nadomestil s hrepenečimi verzi o mladem partizanu, ki tava po hribih in gozdovih ter sanja o svobodi. Pesem se je z novim naslovom Primorski partizan že med vojno razširila po Sloveniji, v zborovskem aranžmaju skladatelja in dirigenta Rada Simonitija pa se je ohranila vse do danes.

Podobnih primerov predelav slovenskih ljudskih napevov v borbene partizanske pesmi je bilo med 2. svetovno vojno veliko. Glasba je bila v središču partizanskega kulturnega življenja, pesmi so se javno izvajale na partizanskih mitingih in spremljale borce v njihovem vsakdanu. Kot prve so borci za svoje vzeli stare revolucionarne pesmi, ki so nastale v različnih komunističnih gibanjih po Evropi še pred 2. svetovno vojno. Potrebi po novih pesmih so se odzvali tudi najpomembnejši skladatelji in pesniki tistega časa, ki so utilitarističnemu vidiku medvojne umetnosti dodali še umetniškega in ustvarili najpomembnejši opus slovenskih borbenih pesmi. Med partizani so v rabo prišle tudi nekatere stare slovenske vojaške pesmi kot npr. Pobič sem star šele 18 let, v kateri je cesarja zamenjal Hitler.

Pesem Primorski partizan, ki jo predstavljamo danes, sodi v številčno skupino prirejenih ljudskih pesmi. Njihove značilnosti so znali partizanski glasbeni skrbniki s pridom izkoristiti: tako kot ljudske pesmi so tudi partizanske zaživele s preprosto in všečno melodijo, ki se je lahko prenašala od ust do ust. Množičnost je bila eden poglavitnih namenov partizanske glasbe, zato so bili znani ljudski napevi še posebej primerni za razširjanje sporočil in idej boja proti okupatorju. Napev slovenske ljudske pesmi Ciganska sirota z besedilom Primorskega partizana bomo poslušali v izvedbi legendarnega Partizanskega pevskega zbora, ki ga je aprila leta 1944 ustanovil skladatelj Karol Pahor. Svoj 120. nastop je imel zbor 9. maja 1945 v osvobojeni Ljubljani.

Peter Kus



Komentarji
komentiraj >>