Koncert zasedb Mono, Dalek, Oddatee in Don't Mess With Texas včeraj v Chanel 0
Radio Študent
Glasbena redakcija
Off recenzija, torek, 10. 5. '05
Koncert zasedb Mono, Dalek, Oddatee in Don't Mess With Texas včeraj v Chanel 0
*Včeraj so metelkovski nulti kanal zasedli japonski Mono in hrvaški Don't Mess With Texas, poleg njih pa v zadnjem trenutku napovedani specialni gosti, ljubitelji slovenskega občinstva Dälek, ki jim bo Chanel 0 očitno postal že skoraj plac za vaje, ter brooklyinski polagalec rim Oddatee.
Vrsta pred vhodom je obetala poln klub in res se je ta napolnil že pred začetkom prvega banda.
Koncert oziroma lahko bi rekli že kar mini festival je otvorila hrvaška zasedba z izvirnim in zanimivim imenom Don't Mess With Texas, sicer varovanci mlade, prodirajoče slovenske založbe Moonlee Records, ki jo tvorijo bivši člani zagrebških Radio Free Issaac in Lunar. Že prvi takti so obetali glasen večer. V svoji inačici post rocka, ki so jo poleg kitare, basa in bobnov obogatili še z električnim klavirjem, so popeljali v lepo menjavanje nežnih in lepih melodij v močno distorzirane dele, ki so navduševali publiko, pri katerih pa se je klavir na žalost kar nekako izgubil, kar pa je tudi edina zamera drugače zelo korektno odigranega koncerta. Najbolj me je razveselilo dejstvo, da so na koncertu komadi res zveneli živo in močno, saj je plošča na trenutke malo preveč očiščena in s tem izgublja prav te vrhunce, ko iz nežnih ''clean'' vložkov glasba preide v bolj močne in zvočno polne dele. Ti so na koncertu res prišli do izraza in niso pustili občinstva ravnodušnega, saj so po vsakem komadu od ljudi dobili glasen aplavz in bili s tem tudi vidno zadovoljni.
Za njimi so po krajšem premoru, ki je prišel prav predvsem nam, da smo lahko šli ven zadihat malo kisika, ki ga je ob tako polnem klubu kronično primanjkovalo, pa je na oder prišla četverica iz Tokia, zasedba, imenovana Mono. Le-to sestavljajo Yasunori Takada na bobnih, simpatična basistka Tamaki ter kitarista Taka in Yoda. Monu je prvo ploščo Under The Piper Tree založil John Zorn v svoji založbi Tzadik, zadnjo, katero so tudi predstavljali, Walking Cloud And Deep Red Sky, Flag Fluttered And The Sun Shined pa je sproduciral Steve Albini.
Na prvi posluh bi jih lahko uvrstili v nehvaležen in širok predal post rocka, čeprav sami sebe uvrščajo v predalček nove klasike, saj svoje vzornike vidijo predvsem v Enniu Morriconeju ter ostalimi skladatelji filmske glasbe. Jaz bi jim predvsem rekel oblikovalci zvoka, saj so včeraj na koncertu dokazali, da ga res obvladajo. Prvo, kar moram pohvaliti, je bil namreč perfekten zvok, ki ga na klubskih koncertih slišiš le malokrat. Polnost le-tega je bila prav neverjetna, prav tako preciznost. Svojo glasbo gradijo na kitarskih efektih, saj so bobni postavljeni v ozadje celotne zvočne slike, bas je s svojim zvokom postavljal odlične temelje obema kitarama, s svojimi efekti so do konca zapolnili vso zvočno gmoto. Kitarista niti nista pokazala nekega tehničnega obvladovanja instrumentov, obvladata pa do skrajnosti pridobivanje zvoka iz svojih kitar s pomočjo tehnike, predvsem delayov in meni neverjetnega reverba, ki je bil že tako naraven, da sem imel na trenutke občutek, da jih poslušam nekje sredi gozda. In prav s tem obvladovanjem koncert kot celota popelje poslušalca na potovanje po različnih občutkih od nežnosti in lahkote do psihadelije in tesnobe ob odličnih nojzerskih delih. Le-to pa zmotijo predvsem pavze med komadi, ki so bile včasih kar malce predolge med čakanjem, da uglasijo svoje kitare, kar pa jim vseeno pozabiš že po nekaj taktih naslednjega komada, saj brez tega uglaševanja ne bi bilo tako lepega zvoka. Vsekakor koncert, ki ga bi moral slišati vsak ljubitelj glasbe, četudi ti taka zvrst ni všeč, saj te že sam zvok potegne vase. Predvsem najglasnejši deli, polni delayov in noisa, ki so bili odlična navezava na to, kar nas je čakalo za njimi.
Dälek, za katere smo šele v petek izvedeli, da se bodo znova oglasili pri nas, a vseeno dovolj zgodaj, saj so bili po mojem včeraj predvsem oni zaslužni za poln klub, so se znova prikazali v dobri luči. Ne bi izgubljal preveč besed, saj so bili v zadnjih dveh letih že tolikokrat pri nas, da bi jih Chanel 0 in Buba lahko že označila za hišni band. Vsakič pa dokažejo, da so mojstri svojega posla, zvok je bil lažje prebavljiv kot nazadnje, ko smo jih videli, repertoar pa se je nanašal predvsem na predstavitev zadnje plošče Absence. Treba je poudariti predvsem to, da je bil tokrat zvočno v ospredju predvsem Dj Still, in se je končno lahko slišalo vse, kar počne, in ločilo njegovo igranje od beatov Oktopusa. Meni osebno vseeno ostaja najljubši njihov prvi koncert iz leta 2002, se je pa včerajšnji prebil na drugo mesto in upam, da jih bomo še videli, saj kljub temu, da sem jih videl že petič, vsakič slišim nekaj novega, svežega in izvirnega.
Zadnji je na oder prišel Oddatee, ki smo ga tudi že lahko videli pri nas, takrat na mini festivalu založbe Tigerbeat 6, skupaj še z lastnikom te založbe, KID 606-om, Dwaynom Sodaberghom in Dj-em Rupture-jem. Tokrat je bil brez svojega DJ-a, beate je spuščal sam iz laptopa in je, kot nam je sam večkrat povedal, predstavljal svojo novo ploščo Halfway Homeless. Nastop je bil odličen, kljub pozni uri. Moram priznati, da so bili beati odlični, nekateri med njimi očitno delo Oktopusa, njegov flow pa tudi resnično izjemen. Kljub temu, da na odru med komadi deluje zmedeno, se takoj, ko se komad začne, prelevi v odličnega pripovedovalca in interpreta. Publiko je navdušil in pri zadnjem komadu pripravil do tega, da mu je pomagala peti refren. Mene je navdušil predvsem s pristnostjo in iskreno ljubeznijo do glasbe. Večkrat je poudaril, da bi bil brez Dälekov le klošar v Brooklynu in da ga je le rešila glasba.
Vsekakor odličen ponedeljkov večer v klubu Chanel 0, vsi nastopajoči so me navdušili in kljub temu, da sem poslušal kar štiri koncerte, mi niti za trenutek ni bilo dolgčas. Vsem, ki jih pa ni bilo, lahko le priporočam, da si, če bodo imeli priložnost, le ogledajo koncert katerekoli od skupin, ki so nastopale včeraj. Pa naj bodo Don't Mess With Texas ali Mono, ki so zame vseeno bili vrhunec večera, Dälek ali pa Oddatee.
Včeraj se je v klubu Chanel 0 na Metelkovi potil in dimil Jure Vlahovič
Komentarji
komentiraj >>