... papež Benedikt šestnajsti začel z beatifikacijo pokojnega Wojtyle ...
... Tajvan se noče pogovarjati z mamo Kitajsko ...
... v Uzbekistanu uporniki osvobodili zapor ...
... v Rogaški Slatini bodo govorili o nepriznanih manjšinah na Kranjskem ...
OFF NAPOVEDNIK
Wojtyla je že nekaj časa v onostranstvu, a kljub temu ga bomo ošvrknili tudi tokrat. Prav danes mineva namreč štirinajsto leto, kar ga je blodni turški atentator Mehmet Ali Agca skušal predčasno deportirati s tostranstva. Agca je kajpada zamočil in Janeza Pavla drugega zadel samo v roko in trebuh, tako da je ta preživel. Turek je imel sicer pred tem že bogato kariero zločinca in kaznjenca, ki je obsegala več umorov in uspešen pobeg iz strogo varovanega zapora. V razpletanju klobke po spodletelem atentatu se je razkrilo, da je umor svetega očeta naročila bolgarska tajna služba, v ozadju pa naj bi se skrivali tudi zloglasni KGB in večni zarotniki prostozidarji.
Vendar pa je poizkus atentata na papeža zanimiv zaradi nečesa drugega. Na današnji dan namreč mineva tudi točno 88 let, kar naj bi atentat napovedala sama devica Marija. Sveta mati božja se je leta 1917 prikazala trem otrokom v portugalski Fatimi in jim zaupala tri skrivnosti. Prva je bila videnje Pekla. Druga je bila napoved konca prve svetovne vojne, a hkrati tudi začetka druge, kolikor se grešniki ne skuliramo. Tretje pa otroci niso hoteli deliti z občestvom, saj naj bi jim to sveta gospa prepovedala storiti vse do leta 1960.
Famozna tretja fatimska skrivnost je postala tako del Tajnih arhivov Vatikana, vse dokler niso leta 2000 končno javno razkrili, da naj bi prav v njej bil napovedan poizkus umora svetega očeta. Seveda je bila to v mnogo pogledih bržčas močno za lase privlečena cerkvena interpretacija. V prerokbi so namreč omenjani vojaki, ki na papeža streljajo s kroglami in puščicami, veliko mesto v ruševinah in trupla duhovščine. Za nameček pa je papež v neskladju s prerokbo atentat preživel.
Duhovitejši interpreti tretje fatimske skrivnosti tako kot verjetnejše uresničitve tretje skrivnosti navajajo vladavino Richarda Nixona oziroma pojav resničnostne televizije. Mi pa drzno dodajajamo teorijo, da je imela devica Marija morda v mislih Radio Študent! Ha!
Poslušate preroški OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Morda je bilo za Wojtylovo preživetje poizkusa atentata odgovorno božje posredovanje, saj je pokojni sveti mož uradno postal kandidat za svetnika. Njegov naslednik Benedikt šestnajsti je gladko preskočil običajno petletno čakalno dobo po smrti kandidata, preden se tega razglasi za blaženega. Tako se bo postopek za razglasitev »Janeza Pavla Velikega« za svetnika začel kar takoj. Prva, ki je v moderni dobi postala svetnica po skrajšanem postopku, je bila Mati Tereza. Slednjo je čast doletela že pičlih šest let po smrti.
Precej dolgotrajnejši postopek je urejanje odnosov med Kitajsko in njenim pankrtom Tajvanom. Kitajski predsednik Hu Jintao je Tajvanu predlagal dialog, vendar ga je slednji gladko zavrnil. Gospodje v Taipeju pravijo, da nočejo pogovorov s Kitajsko, ker ta še vedno teži z načelom »ene Kitajske«, na kar pa je Tajvan alergičen. Kleč je v tem, da je Tajvan sicer s podpisom deklaracije leta 1992 priznal omenjeno načelo, vendar si »eno Kitajsko« predstavlja po svoje.
Po svoje si državno ureditev predstavljajo tudi v Uzbekistanu. Skupine oboroženih napadalcev so v mestu Andidžan na vzhodu Uzbekistana napadle zapor in osvobodile več tisoč zapornikov, istočasno pa so zavzele stavbo mestne uprave. Do napada naj bi prišlo zaradi protesta proti sodnemu procesu proti triindvajsetim muslimanskim poslovnežem, obtoženim ekstremizma. Oboroženi napadalci so menda islamski skrajneži, katerih pripadniki so pred tem napadli enote uzbekistanske vojske v dolini Fergana in jim zaplenili orožje.
Uporno razpoloženje je prevevalo tudi Odbor ameriškega senata za mednarodne odnose, kjer so demokrati podali negativno mnenje o kandidaturi Johna Boltona za novega veleposlanika ZDA pri Združenih narodih. Demokrati Boltonu očitajo številne kritike in napade na Združene narode in mednarodno diplomacijo. Sicer pa so na dan prišle še informacije o njegovem tiranskem odnosu do podrejenih in neupoštevanje dejstev, ki se ne skladajo z njegovo neokonservativno ideologijo. Odbor je svoje zasedanje končal s salomonsko odločitvijo, da bo Bolton šel na glasovanje v senat brez njihovega pozitivnega mnenja.
Nekam drugam pa je odšel serijski morilec Michael Ross. Možak je po petinštiridesetih letih prvi v Novi Angliji, ki ga je doletela čast smrtne kazni. Gospod je zavrnil vse poizkuse nasprotnikov smrtne kazni in svojih družinskih članov, da bi ga rešili mrke usode, in po osemnajstih letih čakanja končno dobil svojo smrtno injekcijo. Čeravno v ZDA kroži mnenje, da je preostalih dvanajst zveznih držav, v katerih ni uzakonjena smrtna kazen, od slednje le en umor stran, pa dejansko število smrtnih obsodb onstran Luže upada. Upajmo, da res!
Življenje, a ne za kazen, pa je izgubil tudi pripadnik bangladeških mirovnih sil Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo. Nesrečna usoda ga je doletela, ko je njegov konvoj padel v zasedo pri mestu Bunia. Kontingent Združenih narodov se je na napad menda ostro odzval. Aprila so v spopadih z lokalnimi uporniki bangladeške enote sicer izgubile več svojih pripadnikov, ubile pa kakšnih 50 upornikov. Celotne sile Združenih narodov v državi sicer štejejo 15 tisoč vojakov, vendar le stežka krotijo nasilje na vzhodu države.
Zato pa pri nas uspešneje »krotimo« uporne etnične skupine, ki bi rade postale narodne manjšine. Uradno tako priznavamo italijansko in madžarsko manjšino, medtem ko so legitimni kandidati zanje še Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Muslimani, Nemci in Srbi. Predstavniki vseh naštetih etničnih skupin se bodo v okviru projekta Vzgoja in izobraževanje za borbo proti diskriminaciji v Sloveniji srečali na seminarju v Rogaški Slatini. Projekt, ki ga organizira Inštitut za etnične in regionalne študije s sedežem v Mariboru, poteka v okviru petletnega akcijskega programa Evropske unije za borbo proti diskriminaciji.
OFF POROČILI
////////////////////////////////////////////////////////
Včerajšnji dan je res bil obarvan z razpravami o predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija. Po vseh nebulozah, ki so jih trosili novi medijski strokovnjaki, poslanci v Državnem zboru, sta glas razuma zvečer v Cankarjevem domu na omizju Mirovnega inštituta širila tuja gosta, za šov pa so poskrbeli s preteklostjo preveč obremenjeni Podalpci.
Doktor Karel Jakubowicz, direktor strateškega oddelka poljskega sveta za radiodifuzijo ter predsedujoči vodilnemu odboru za medije pri Svetu Evrope, je prisotnim postregel z najbolj črnim scenarijem, ki se lahko udejanjil, če državni zbor sprejme predlog zakona.
////////////////////////////////////////////////////////
Švicarski gost doktor Werner Rumphorst, direktor pravnega oddelka Evropskega združenja javnih televizij, je vendarle – pa čeprav s težavo – našel eno samcato dobro stran zakona. Nov zakon vso moč polaga v roke generalnega direktorja, Rumphorst pa meni, da tako gigantski zavod, kot je RTV, potrebuje jasno vodstvo. A kaj, ko bi bil tudi generalni imenovan s strani vladajoče politične opcije. Karel Jakubowicz.
////////////////////////////////////////////////////////
Za popestritev dogajanja v sejni sobi E 3 v Cankarjevem domu je s svojo dokumentacijo o predsedniku programskega sveta RTV Janezu Kocjančiču in zgodbami o cenzuri in izvajanju pritiska na urednike poskrbel pisec novega zakona Branko Grims. Ta je politizacijo javnega servisa zagovarjal s kvazidokazi o že obstoječi politizaciji. Pobuda za sestavo novega zakona RTV je tako očitno sad gneva pomladnih strank, ki naj bi pri ustvarjanju programa imele premalo besede. Preganjavica pa gotovo ni najboljši motiv za spreminjanje zakonodaje.
Udeleženka okrogle mize, nekdanja članica programskega sveta in novinarka na Televiziji Slovenija, je izrazila dvome o kompetentnosti predstavnikov civilne družbe pri odločanju o internih zdrahah v medijski hiši. Karel Jakubowicz meni drugače.
////////////////////////////////////////////////////////
Vendar pa Branko Grims kot edini navzoči predstavnik oblastnikov za pripombe in argumente prisotnih ni kazal večjega zanimanja. Tako se zdi, da bomo namesto »public servis broadcasting« sistema kmalu dobili »parlamentary broadcasting«.
OFF poročili pa sta prišli izpod prstov Roka in Anje.
Komentarji
komentiraj >>