Mi smo tukaj novi ...
Mi veliko opazujemo in gledamo okoli in iščemo prazne prostore. Če vidimo, da je kakšen prostor dalj časa prazen ali pa se ga ne uporablja preveč, potem pridemo in se vanj naselimo. Tudi tole smo dolgo časa opazovali in gledali z vseh strani, bili zelo pozorni in natančni in po zaslugi podrobno dodelanega metodološkega pristopa smo na koncu ugotovili, da se na teh straneh nič več veliko ne dogaja. No, tukaj sicer nismo povsem sami. Tamle v kotu ležijo neke glive in lišaji in kot lahko presodimo po njihovem dihanju, očitno spijo. In dokler oni spijo, bomo mi tukaj malo preurejali, predvsem pa skrbeli, da ne bo preveč umazano in razmetano. Ne vemo, koliko časa bomo tukaj in kaj vse se bo zgodilo, ker nas lahko kakšne reči kmalu odnesejo drugam. Ampak zaenkrat smo še vedno tukaj ...
Tukaj je tudi tale ogromna reč in zraven so nekakšni študijski zapiski, ki jih ne razumemo preveč, naj pa vam vendarle pokažemo drevo življenja ali o tem, kako nas je približno 3000 vrst, kar navsezadnje ni veliko glede na celotno število vrst, ki živijo na tem planetu med seboj v sorodu in imamo skupnega davnegadavnegadavnega prednika. (Avtorji so - aja, so nas prosili, da jih korektno navajamo in jim bomo kakopak ustregli - David M. Hillis, Derrick Zwickl in Robin Gutell z University of Texas.)
Če vas pa namesto raznih bitij zanimajo akne vašega (in trenutno tudi našega) planeta, si le oglejte, kako so rastle in se spreminjale v nekem davnem času pred šestimi in sedmimi leti. Pravijo, da Zemlja takole diha. NeVemoNeVemo ... nismo povsem prepričani ... Lahko pa nam pišete in poveste svoje (če bomo še tukaj, da bomo lahko prebrali - veliko potujemo, veste; zdaj smo tukaj, potem smo tukaj in ko se naslednji hip zdi, da smo še vedno tukaj, nas pa ni več, ker smo že malo tam ... Kot Bob a Bobek - králíci z klobouku. Ampak onadva imata pa res elegantno prevozno sredstvo. No, zdaj gremo!
Komentarji
komentiraj >>