.
.. Bela hiša zavrnila očitke Amnesty Internationala kot smešne ...
... v Španiji zapirajo domnevne teroriste ...
... mirovni pogovori o Darfurju se bodo spet začeli junija ...
... WTO za začetek pogajanj z Iranom ...
OFF NAPOVEDNIK
Na današnji dan leta 1521 je bil iz cerkvenega občestva izobčen začetnik protestantizma Martin Luther, prepovedali pa so tudi vsa njegova dela. Vse se je začelo zaradi gradnje cerkve svetega Petra v Rimu, za katero so potrebovali kupe denarja. Tako je papež po Evropi poslal duhovnike, ki so prodajali “odpustke”. Poenostavljena razlaga za odpustke gre nekako takole: “Kdor bo dal denar za cerkev, so mu odpuščeni vsi grehi in bo po smrti prišel v nebesa.”
Proti temu trgovanju je prvi nastopil prav duhovnik Luther, humanist in profesor na univerzi v nemškem mestu Wittenberg. Oktobra leta 1517 je sestavil obtožbo v 95 točkah in v njih obsodil papeža, bogastvo, življenje višjih duhovnikov in seveda odpustke. Eno “kopijo” je poslal papežu v Rim, drugo pa je nabil na vrata glavne cerkve v mestu. Naj naštejemo nekaj glavnih Luthrovih zahtev: zahteva po nepriznavanju papeža, po neposrednem stiku z Bogom (proti celibatu, spovedi, proti čaščenju svetnikov), zahteval je opravljanje bogoslužja v ljudskem jeziku, predvsem pa, da Cerkev neha izkoriščati preproste ljudi, na plečih katerih je mastno bogatela. Papež je kajpada zahteval, da Luther svoje zahteve prekliče, a Luther tega ni storil. Moral je zbežati pred inkvizicijo, ki ga je nedolgo zatem izobčila.
Poslušate proti tudi dandanes pohlepni Cerkvi naperjeni OFF -program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Začnimo z svežimi novičkami iz okupiranega Iraka. Obrambni minister Sadun al Dulajmi je v Bagdadu predstavil veliko ofenzivo proti iraškim upornikom, ki jo načrtuje nova iraška vlada. Operacija proti upornikom bo potekala v Bagdadu, v njej pa naj bi sodelovalo kakih 40.000 vojakov in policistov. Operacijo Strela naj bi po besedah al Dulajmija začeli v nedeljo, končala pa se bo, ko bodo oblasti premagale terorizem.
Proti terorizmu se seveda bori tudi ameriška vojska. Tako je v mestu Hadita sprožila novo ofenzivo, v kateri sodeluje okoli 1000 vojakov. Pri tem so ubili 10 iraških “skrajnežev”. Ameri so domnevno iskali pripadnike iraške veje Al Kaide. Ko smo že pri Al Kaidi, povejmo še, da naj bi bil za namestnika vodje Al Kaide v Iraku al Zarkavija, ki je bil ranjen, imenovan Abu Hafs al Karni. Funkcijo naj bi opravljal, dokler se al Zarkavi ne vrne z bolniške. Al Kaida je rošade na vodilnih mestih že ostro zanikala.
Tudi v Španiji mrzlično iščejo domnevne “teroriste”. Tako so priprli enega vodilnih članov prepovedane stranke Batasuna Arnalda Otegija, ker naj bi podpiral separatistično organizacijo ETA. Otegija so prijeli le nekaj ur po eksploziji bombe v Madridu, v kateri je bilo ranjenih 50 ljudi. S priprtjem Otegija se je upanje na morebitne pogovore med špansko vlado in organizacijo ETA o rešitvi baskovskega vprašanja še zmanjšalo. Španski parlament je pred dobrim tednom dni dal vladi zeleno luč za začetek dialoga z organizacijo ETA pod pogojem, da se bo ETA jasno zavezala, da bo položila orožje.
Precej čuden smisel za humor imajo v Beli hiši. Kot smešne in neutemeljene so namreč zavrnili očitke organizacije Amnesty International, da so najbolj odgovorni za zmanjšanje spoštovanja človekovih pravic po svetu, zapor v Guantanamu pa označile za “gulag našega časa”. Ameri so na očitke odgovorili, da oni vodijo svet, ko gre za vprašanje zaščite človekovih pravic in ljudskega dostojanstva. “Mi smo osvobodili 50 milijonov ljudi v Iraku in Afganistanu in delali za okrepitev svobode in demokracije v svetu,” je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan. O drugih zgodah in nezgoda ameriške politike nam bo več povedala dopisnica iz ZDA, Lidija Poljaček
////////////////////////////////////////////////////////
Mirovni pogovori med sudansko vlado in uporniki iz sudanske pokrajine Darfur se bodo po šestmesečnem zastoju znova začeli 10. junija v nigerijski Abuji, je napovedal predsednik Afriške unije Alpha Oumar Konare. Ob začetku donatorske konference za Darfur v etiopski Adis Abebi je Konare še izrazil upanje, da bodo pogovori kmalu prinesli uspeh, donatorke pa pozval k pomoči za razširitev mirovne misije Afriške unije v Darfurju.
Mirovni pogovori so decembra lani obtičali na mrtvi točki zaradi medsebojnega obtoževanja obeh strani o kršitvi premirja.
Svetovna trgovinska organizacija je sprejela odločitev o začetku pogovorov o članstvu Irana, saj so ZDA le-temu prenehale nasprotovati. Odločitev je bila sprejeta dan po pogajanjih med Iranom ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo o iranskem jedrskem programu, ki so se končala z diplomatskim slamo mlatečim dogovorom o nadaljevanju tovrstnih pogovorov. Omenjene tri države so Iranu v zameno za sodelovanje Teherana glede jedrskih vprašanj ponudile pomoč pri vključevanju v WTO.
V okviru ciklusa Foucault (Fukó) na delu, ki se odvija na Filozofski fakulteti, boste lahko danes poslušali dve predavanji. Ob pol štirih se bo Jože Hrovat v predavanju »Arheologija biti« posvečal vprašanju percepcije pri trojici filozofov: Husserlu, Marleau-Pontyju ter Foucaultu.
Ob petih pa bo Gorazd Kovačič predaval na temo Problemi etike in odpora: ali je Foucault sadomazohist? Os se bo vrtela okoli vprašanja, zakaj je vsakokratni subjekt odpora proti vladajočemu dispozitivu oblasti oziroma moči prepričan, da je na osvobodilni strani zgodovine, v resnici pa je že samo polje njegovega odpora določeno z razmerji oblasti ali moči, četudi novimi. Več o celotnem ciklusu predavanj lahko preberete na spletnih straneh Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete.
Komentarji
komentiraj >>