Sobota, 28. 5. 2005
jasna
Za aliasom Gavouna se skriva v Atenah rojeni, a v Londonu delujoči producent Athanasios Argianas. Svoj prvi EP, Warm Industry, je izdal pred dvema letoma za manchesterski Melodic Label, sedaj pa se je oglasil s prvim CD-jem, ki vsebuje nekatere premešene elemente z omenjenega EP-ja. Svoj prvenec je letošnjega februarja založil pri založbi Arable, čigar kurator je Robin Saville, polovica elektronskega dua Isan. Album, čigar naslov je iz nekega razloga prikrajšan za črko R, Stings And Dum Machines, se že na prvo poslušanje izkaže kot prikupna sinteza elektronike oz. folktronike in prijemov, tipičnih za klasično in tradicionalno glasbo. Vseeno pa bi tisti, ki bi tovrstni glasbi dali naziv moderna klasika, šli predaleč. Že res, da govorimo o albumu z živimi in analognimi inštrumenti, a osnova še vedno ostane elektronska ... (v celoti ...)
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
TOLPA BUMOV, sobota, 28. maj 2005
Gavouna: Stings And Dum Machines [Arable, 2005]
Za aliasom Gavouna se skriva v Atenah rojeni, a v Londonu delujoči producent Athanasios Argianas. Svoj prvi EP Warm Industry je izdal pred dvema letoma za manchesterski Melodic Label, sedaj pa se je oglasil s prvim CD-jem, ki vsebuje nekatere premešene elemente z omenjenega EP-ja. Svoj prvenec je letošnjega februarja založil pri založbi Arable, čigar kurator je Robin Saville, polovica elektronskega dua Isan. Album, čigar naslov je iz nekega razloga prikrajšan za črko R, Stings And Dum Machines, se že na prvo poslušanje izkaže kot prikupna sinteza elektronike oz. folktronike in prijemov, tipičnih za klasično in tradicionalno glasbo. Vseeno pa bi tisti, ki bi tovrstni glasbi dali naziv moderna klasika, šli predaleč. Že res, da govorimo o albumu z živimi in analognimi inštrumenti, a osnova še vedno ostane elektronska.
Kot odličen uvod v Gavounovo glasbeno rokodelstvo posluži nostalgično in skrivnostno obarvan komad Italians 1939, kjer se klavir navezuje na elektronsko ritmično podlago južnoameriškega pridiha, za nameček pa slišimo še številna tolkala istega geografskega porekla. Gavounova naklonjenost tolkalom se nadaljuje tudi v komadu, naslovljenem Three, ki je eden najprepričljivejših dokazov njegove nadarjenosti za komponiranje idilične organske elektronike. Prav pri tem komadu se Gavouni na godalih pridruži Konrad Köhler, ki narekuje melodijo, popestreno s ksilofonsko in tolkalsko spremljavo, ki nekoliko spominja na daljnjevzhodnega ambientalca Susumo Yokoto; ista asociacija se porodi tudi pri poslušanju komada Trickstick. Med bolj koncentriranim konzumiranjem Stings And Drum Machines postane prav kmalu jasno, zakaj je zanj Gavouna porabil veliko časa: utelešenje njegovih glasbenih idej je namreč odmerjeno in dodelano; domala vse kompozicije imajo glavo in rep; vsak zvok je premišljeno lociran - čeprav albumu v končni fazi vseeno ponekod manjka globine ali dokončnega pečata. Skladba Leo And Lydia vsekakor dviguje povprečje albuma, tako z romantično godalsko melodijo kot tudi z zanimivo elektronsko spremljavo, ki bi jo zlahka primerjali s stilom folktroničnega posebneža Four Teta, njegovih predhodnikov Fridge ali pa umetnika, nekoč znanega kot Manitoba; podobno “dobrodušno” - a vsekakor nekoliko manj zanimivo elektroniko - smo že slišali pri zadnjem albumu Xele. Gavouna se na ovitku albuma zahvaljuje tudi hiphoptroničarju Daedelusu, ki je prav gotovo imel prste pri komadu RootMean.
Kot zanimivost bi bilo potrebno dodati, da Gavouna kot svoje glasbene vplive navaja izvajalce kot so BBC Radiophonic Workshop, Ron Geesin, zgodnji Kraftwerk, John Zorn, Lurie & The Lounge Lizards, Can, F. S. Blumm ter Tindersticks. Pri komadu One Four vzporednica z zadnjo omenjeno skupino ne bi nikakor bila napačna. Gavouna starejše spoken word komade skupine Tindersticks omenja tudi kot inspiracijo za svoje prihodnje stvaritve, v katerih bi rad sodeloval s kakim pripovedovalcem.
Prirejanja tuje glasbe se je na prvencu zaenkrat lotil na primeru Isanovega komada Kittenplan A, ki v bogatem strunarsko-pihalnem aranžmaju učinkovito zaključuje album. Navezava na prvi komad s časovno dokaj kratkega albuma je odlično izpeljana, tako da ni nič čudnega, če bo pri poslušanju Stings And Dum Machines ukaz repeat na vašem cd playerju ostal vklopljen.
Album poleg godalskih in pihalnih inštrumentov ter neizogibnih elektronskih manipulacij vsebuje še inštrumente kot so harmonika in cimbale, zajetna količina tako digitalno ustvarjenih kot tudi v živo odigranih ropotulj pa dodatno barva subtilno prepletene vzhodnjaške in mediteranske zvočne arome. Vtis, ki se poraja ob večkratnem poslušanju Gavounovega prvenca, je vsekakor pozitiven: avtor ga je nedvomno ustvaril z veliko ljubezni, saj v nasprotnem primeru njegova glasba ne bi delovala tako naravno in nepretenciozno, a istočasno dodelano in zaokroženo. Album Stings And Dum Machines mogoče ne pretresa sluhovodov, ampak z vsakim novim poslušanjem odkriva nova emotivna bogastva Gavounove pastoralne folktronike.
Poslušali bomo celoten album Stings And Drum Machines, komadi pa se bodo zvrstili kot sledi:
Italians (1939), Three, One Four, Trickstick, Sherman, Leo & Lydia, Ondespiece, RootMean, Treejoyer in LamEnt (Kittenplan A). Uživajte!
Jasna
Komentarji
komentiraj >>