Sreda, 8. 6. 2005
jurij
Za imenom The Freak Accident se skriva nihče drug kot Ralph Spight, kitarist in vokalist tako po svetu kot pri nas zelo cenjenih punk-jazz-coreovcev, kalifornijskih Victims Family, ki so presenečali s svojstvenimi prijemi v punk ter hard-core glasbi od srede osemdesetih do sredine devetdesetih. Po razpadu te zasedbe je skupaj s soborcem, basistom Larryjem Boothroydom ustanovil banda Saturn's Flea Collar in pa Hellworms, s katerima je preigraval v drugi polovici devetdesetih. V začetku novega tisočletja sta z Larryjem angažirala novega bobnarja in znova vzpostavila Victims Family. Toda, kot je bilo pri Victimsih navada, je bobnar kmalu zapustil band ter tako znova ustavil zgodbo o slednjem bandu... (v celoti...)
Glasbena redakcija
Tolpa Bumov
Sreda, 8. 6. 2005 ob 19.00
THE FREAK ACCIDENT- The Freak Accident (Alternative Tentacles, 2005)
*Za imenom The Freak Accident se skriva nihče drug kot Ralph Spight, kitarist in vokalist tako po svetu kot pri nas zelo cenjenih punk-jazz-coreovcev, kalifornijskih Victims Family, ki so presenečali s svojstvenimi prijemi v punk ter hard-core glasbi od srede osemdesetih do sredine devetdesetih. Po razpadu te zasedbe je skupaj s soborcem, basistom Larryjem Boothroydom ustanovil banda Saturn's Flea Collar in pa Hellworms, s katerima je preigraval v drugi polovici devetdesetih. V začetku novega tisočletja sta z Larryjem angažirala novega bobnarja in znova vzpostavila Victims Family. Toda, kot je bilo pri Victimsih navada, je bobnar kmalu zapustil band ter tako znova ustavil zgodbo o slednjem bandu.
Ker pa je imel Ralph Spight pripravljenih na zalogi kar nekaj komadov za Victims Family in prav tako nekaj, ki jih ni nameraval posneti s svojim matičnim bandom, saj so se mu zdele preveč ''popiš'', ter je predvsem sam želel narediti nekaj drugačnega, je ustanovil nov samostojni projekt Freak Accident. Predvsem se je odločil poenostaviti glasbo, da bi jo lahko odigral le na klavir ali pa akustično kitaro. Zaželel si je več spontanosti v studiu, kljub temu, da je uporabljal tehniko nasnemavanja. Prav tako je hotel eksperimentirati z različnimi zvoki ter glasbili. Ploščo je posnel sam na Pro Toolse in je namenoma ni poliral, ter tudi pustil razne napake, saj je hotel obdržati dinamiko in samo vibro plošče. Okrog sebe je zbral pestro ekipo glasbenikov, od že prej omenjenega Larryja Boothroyda, ki je njegov stalni soborec skozi celo kariero, pa do glasbenikov, ki igrajo pri različnih kalifornijskih bolj kot ne punk bandih.
Pravkar se je odvrtela plošča banda The Freak Accident, ki je stranski projekt Ralpha Spighta, nam najbolj znanega iz Victims Family.
Plošča sama je kar velik odmik od njegovega dela pri Victims Family, veliko bolj prijazna do ušes predvsem povprečnega poslušalca. Teksti govorijo predvsem o ločitvi od žene, ki ga je doletela pred časom, in so s tem veliko bolj osebnoizpovedni in manj družbenokritični in cinični, kar je bila njegova odlika pri Victimsih. Glasbeno se prav tako ne bi nanašal toliko na njegovo prejšnje delovanje, saj je tudi sam hotel narediti drugačno ploščo, kot so bile prejšnje.
Ploščo zaznamujejo predvsem pop punk vložki, razni latino in azijski ritmi in pa dobra mera akustike. Sam je odigral večino instrumentov, vse kitare, tako električne kot akustične in bas kitaro, sintetizatorje in ostale klaviature. Gostje so mu odigrali tolkala in bobne ter mandolino in teremin. Zlasti ti nevsakdanji instrumenti lepo zapolnjujejo sam zvok in vzdušje, predvsem zato, ker so uporabljeni predvsem kot efekti.
Kar me je zmotilo pri plošči, je to, da vsaka skladba posebej potegne na nekje že slišano, predvsem na skupine poznih osemdesetih in devetdesetih, od zgodnjih R. E. M. pa do Violent Femmes, Butthole Surfers, Calexico in še bil lahko našteval. Sicer to rešuje prav z uporabo že prej omenjenih tolkal ter različnih instrumentov. Večina komadov je res zastavljenih tako, da jih lahko odigraš le z akustično kitaro, in kot take bi jih lahko ob večji medijski izpostavljenosti in s tem posledični prepoznavanosti Freak Accident slišali na marsikaterem srednješolskem pikniku ali ob taborniškem ognju, kjer bi zlahka nadomestili stare klasike tipa Wish you were here.
Kljub že skoraj preočitnim spogledovanjem z različnimi prej omenjenimi bandi pa Ralph Spight vseeno dokazuje, da kljub dvajset- in več-letnemu stažu na sceni še vedno dela in je poln zamisli, ter da to, česar se loti, naredi kakovostno in korektno, pa naj bo to punk s primesmi jazza pri Victims Family ali pa bolj pop forma, pa ne v negativnem pomenu besede, pri The Freak Accident.
The Freak Accident je vsekakor, kljub nekaterim pomanjkljivostim, dobra plošča, predvsem za čas poletja, ki je pred nami, odlična zvočna kulisa za poslušanje v avtoradiu, ne preveč zahtevna, a vseeno ravno prav umazana, da ne odvrne od poslušanja pristnega oboževalca Victims Family.
Današnjo Tolpo je pripravil Jure Vlahovič.
Komentarji
komentiraj >>