... Državni zbor seje o istospolnih partnerskih zvezah ...
... ratifikacije evropske ustavne pogodbe se prelagajo po tekočem traku ...
... Japoncem ameriški predlog širitve Varnostnega sveta ni dovolj ...
... v Iranu izbirajo novega predsednika ...
... v Biškeku protestniki rajajo po vladni palači ...
OFF NAPOVEDNIK
Zadnji teden je najsvobodnejšo državo sveta – to je Združene države Amerike – pretresla trojica potresov. Vsi so se zgodili v Kaliforniji, večje gmotne škode, kaj šele človeških žrtev, pa niso povzročili.
Večina Zemljanov meni, da so potresi nepredvidljiv naravni pojav, ki je izven človeške kontrole. Teorija zarote, ki v tem primeru niti ni tako zelo neutemeljena, pa pravi, da človek še kako lahko vpliva na potrese. Magična beseda pri tem je HAARP.
HAARP je kratica, ki v prevodu pomeni Visokofrekvenčni aktivni projekt raziskave severnega sija. Projekt družno izvajajo ameriške letalske sile in mornarica, uradno pa naj bi šlo za raziskovanje ionosfere za potrebe vojaških komunikacijskih sistemov. Najsi bo raziskovanje tako imenovane aurore borealis slišati še tako nedolžno, pa gre v resnici za kaj zlovešč projekt.
Z mogočnimi antenami na Aljaski naj bi vojaški znanstveniki s kakim gigavatom moči segrevali ionosfero in preučevali učinke. Zaupni vladni viri trdijo, da gre dejansko za gigantski uničevalni žarek. Bržčas govorice niso iz trte izvite, saj je javno dokumentirano, kako je FBI po smrti Nikole Tesle zasegel načrte za domnevni žarek smrti, o čemer smo vas v OFF Napovedniku tudi že podučevali.
Dobro obveščeni insajderji šepetajo, da naj bi HAARP kljub svoji deklarirani usmerjenosti v ionosfero bil s svojim visokoenergetskim delovanjem odgovoren za dogajanja tudi pod zemeljsko skorjo. Slednje so menda potrdili tudi poizkusi omenjenega Tesle. Zna torej biti, da so si za zadnje kalifornijske potrese krivi kar Američani sami. Bog z njimi!
Poslušate potresni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V državnem zboru poslanci ljudstva razpredajo o vladnem predlogu zakona registracije istospolnih partnerskih skupnosti. Nepoučenim se morda utegne zdeti, da je tovrstni predlog za desničarsko vlado naravnost svobodomiselno dejanje. A dejansko gre za diskriminatorni predlog, saj predlog zakona ne zagotavlja pravic na področju zdravstvenega in socialnega varstva, dohodnine ter pravdnega in nepravdnega postopka. Podobno menijo tudi poslanci LDS in SD. Hm, le kaj so delali v času svoje vladavine?
Če je v Kokoški pod vprašajem istospolna partnerska zveza, pa na območju širše evropske domovine v zraku visi njena skupna ustavna ureditev. Po dvojnem »ne« evropski ustavni pogodbi preložitve ratifikacij pogodbe v članicah, ki se o dokumentu še niso zjasnile, kar dežujejo. Tako bodo referendum definitivno preložili na Portugalskem, Češkem in Danskem, Švedska in Finska pa bosta preložili ratifikacijo v parlamentu.
Vladajoči birokrati se ne morejo zmeniti niti na globalnem nivoju. Japonska je zavrnila ameriški predlog razširitve Varnostnega sveta Združenih narodov. Problem je v skopuškosti predloga, saj ta predvideva le še dve novi stalni članici in tri nestalne, medtem ko si Japonska v navezi z Brazilijo, Nemčijo in Indijo prizadeva za razširitev Varnostnega sveta za najmanj štiri stalne in 6 nestalnih sedežev. Japonska in kompanija bi radi tudi veto za vse nove stalne članice, kar pa vsemogočnim Amerom seveda smrdi kot mesec dni neumite noge.
Proces redne politične higiene se danes odvija v Iranu, kjer ljudstvo voli naslednika reformističnega predsednika Mohameda Hatamija. Med prvimi udeleženci volitev je bil prvi ajatola Irana Ali Hamenej, ki je priložnost izkoristil za uvid v parjenje islama in demokracije. Omenjeni hibrid je, roko na srce, vendarle nekoliko svojstven, saj predstavljajo smetano iranske oblasti ajatole, ki si lastijo tudi vrhovno poveljstvo nad vojsko in skrbno pazijo, katere kandidate pripustiti do volitev. Favorit volitev je sicer nekdanji predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, vendar pa je njegova zmaga močno povezana z množičnostjo udeležbe na volitvah. Če bo obisk volišč množičen, utegne imeti nekaj šans tudi reformist Mostafa Moin.
Prvi sovražnik Irana in izvedenec za demokracijo George Bush je kajpada iranske volitve že pavšalno označil za nedemokratične. Več o ameriških političnih bravurah od naše tamkajšnje dopisnice Lidije Poljaček.
//////////////////////////////////////////////////
Iz ameriškega kaosa spet v azijski »rastur«. V kirgizijski prestolnici Biškek je okrog 2000 protestnikov okupiralo zgradbo osrednje volilne komisije, ki je sicer v kompleksu vladne palače. Rajajoči protestniki zahtevajo, naj poslovneža Urmatbeka Bariktabasova registrirajo za predsedniškega kandidata na volitvah desetega julija. Problem je v tem, da je Bariktabasov že tri leta uradno Kazahstanec, kot tak pa po zakonu ne more kandidirati na volitvah.
Še nekoliko slabša od kirgizistanske pa je politična situacija v Mjanmaru. Tam se Nobelova nagrajenka za mir in voditeljica prodemokratične Narodne lige za demokracijo Aung San Suu Kyi v hišnem priporu pripravlja na praznovanje svojega 60-ega rojstnega dne. Nič kaj rožnat položaj političnih zapornikov v Mjanmaru nam je orisala predstavnica slovenske izpostave Amnesty Internationala Alenka Jerše.
//////////////////////////////////////////////////
Za konec pa še »mirno« poročilo iz Bleda, kjer Mirovni inštitut za nevladne organizacije v Sloveniji organizira dvodnevni seminar. O čem teče beseda na seminarju in kakšen je njegov namen, poroča Lana Zdravković z našega mariborskega bratskega Radia Marš.
//////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>