... Z drugim albumom No Wow sta se pevka VV in kitarist Hotel oziroma Kills poslovila od surovega, neotesanega zvoka. Pospravila sta umazano kitaro, ritem mašino sta obdelala in iz nje izvlekla bolj blago, še vedno pa mračno ritmiko in jo obogatila z več ploskanja, tamburina, bobnov kot na predhodnem Keep On Your Mean Side. Začrtana linija neorockovskega bluesa je ostala osnovni steber njune izzivalne glasbe, ki od začetka do konca razklada vplive skupine ... (v celoti ...)
RADIO ŠTUDENT sreda, 22. 6. 2005
TOLPA BUMOV ob 19.00
THE KILLS – No Wow (Domino, 2005)
*Neorockovska vihra, ki je divjala zadnji dve leti po pop-glasbenem mainstreamu, se je nekoliko unesla. Stvari so se skoraj postavile na mesta, so se razporedile in jasno nam je, da se ni zgodila nobena nova rockovska revolucija. Plesna, DJ glasba, je pač v zadnjih letih nekoliko zašla, se je izpela in glasbena mašinerija je na podlagi vrlih in nadebudnih rockerjev odprla nova vrata – že spet je potrebovala novo transfuzijo krvi. Nekateri bendi so že razpadli, npr. Libertines, redki podirajo rekorde, številni pa so s kontinuiranim delom oblikovali fanatične kroge oboževalcev ali pa so na sceni dosegli takšen ali drugačen status. Pomembno je, da bendi delajo, da nadaljujejo začeto pot in da vidijo, kako težko je narediti drugi album, kaj šele tretji, ki bi bil boljši od predhodnega – o prelomnosti bo sodil čas. Številna nova imena so se zadnja leta izčrpavala z delanjem novih albumov in med nje zagotovo sodi tudi v v Angliji delujoči duet Kills.
Njegovo jedro tvorita še vedno seksipilna pevka VV in privlačni kitarist Hotel, ki sta naredila uvodni korak z Black Rooster EP-jem leta 2001. Prvenec Keep On Your Mean Side je izšel šele leta 2003. Dobri dve leti sta potrebovala, da sta se prebila iz zanemarjenega underground okolja. S surovim neorockovskim bluesom, ki sta ga definirala že na samem začetku, sta se znašla v vagonu nove generacije rockovske glasbe in tudi od njiju se je veliko pričakovalo. Surovost in intimnost njunega početja pa ni zadostila trga. Brez težav z založbo Domino, pri kateri sta zelo visoko na spisku priljubljenih skupin, sta letos izdala drugi album No Wow in tega sestavljajo naslednje skladbe: naslovna No Wow, Telephone Radio Germany, Love Is A Deserter, Dead Road 7, The Good Ones, I Hate The Way You Love, I Hate The Way You Love Pt.2, At The Back of the Shell, Sweet Cloud, Rodeo Town, Murdermile in Ticket Man.
Z drugim albumom No Wow sta se pevka VV in kitarist Hotel oziroma Kills poslovila od surovega, neotesanega zvoka. Pospravila sta umazano kitaro, ritem mašino sta obdelala in iz nje izvlekla bolj blago, še vedno pa mračno ritmiko in jo obogatila z več ploskanja, tamburina, bobnov kot na predhodnem Keep On Your Mean Side. Začrtana linija neorockovskega bluesa je ostala osnovni steber njune izzivalne glasbe, ki od začetka do konca razklada vplive skupine. Ne govorimo o revolucionarnem albumu, nikakor! Govorimo o albumu, ki je primerek kvalitetne aktualne neorockovske produkcije. Kitarist Hotel in pevka VV sta ostala šarmantno v svojem svetu. S prečiščenjem umazanega zvoka sta si dala novega vetra. Kitarist Hotel veliko bolj prefinjeno igra po strunah in jih premišljeno kombinira z distorzijo, ki je ni do konca, tudi brez razloga nikoli ne udari po kitari. V soglasju s privlačnim glasom VV oblikuje skladbe, iz katerih buta sofisticiran seksualni naboj. Bolj kot igriva ritmika, v kateri je post-punkovski minimalizem zamaščen z rockovsko mastjo, kar prispeva k poudarjenemu naboju celotne podobe, izstopa seksapilna VV, ki nas vodi iz komada v komad. Dlje kot plošča traja, bolj izstopa njena šarmantnost. Jezno dekle se spreminja v žalostno in obratno, a slednje ji veliko bolj pristoji. Križanec, pripovedujoče PJ Harvey in himnične Patti Smith, je v nenehnem dialogu s kitaristom Hotelom. Medsebojno se izzivata, si za medsebojno komunikacijo puščata veliko prostora, ki pa je žal omejen na uporabo ritem mašine oz. posnetih ritmov. Ne moreta si dovoliti katarzičnega presežka, a prav v tej omejenosti je tudi srž njunega početja. Ne moreta si ga deliti z nobenim drugim in zato sta tudi tako markantna.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>