Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 26. 6. ´05, 14.00: Zdravičke ali alpske poskočnice (3822 bralcev)
Nedelja, 26. 6. 2005
david



Tokrat predstavljamo eno bolj zanimivih pesemskih oblik slovenske ljudske glasbe ... (v nadaljevanju ...)
Radio študent
glasbena redakcija
Nedelja, 26. 6. '05, ob 14.00

Zdravičke ali alpske poskočnice


Oddaja Cigule migule je danes na sporedu zadnjič pred poletno shemo na Radiu Študent, nato pa se znova vrne enkrat septembra.

Za to priložost bomo odpravili en dolg, namreč obeta se že napovedovana oddaja o zdravičkah ali alpskih poskočnicah, kar smo omenjali že v oddaji, kjer smo se dotaknili glasbe na svatovskih obredih. Zdravičke sestavljajo del teh obredov, zaradi svoje zanimivosti in tudi pomembnosti pa si zaslužijo samostojno oddajo. In tukaj so.

Oddajo o glasbi na svatovskih obredih smo pripravili v času med božičem in pustom, ker so se svatbe tradicionalno ponavadi prirejale v tem obdobju. Takrat je bila zima in na kmetih ni bilo posebnih del, poleg tega pa je bil to čas med dvema postnima obdobjima, zatorej so se takrat ljudje lahko veselili in se bolj posvečali posvetnemu življenju, kar je bilo v postnih obdobjih nezaželjeno.

No, svatbe pa so se z desetletji in potem ko se je življenje podeželskih ljudi v 20. stoletju zaradi različnih družbenih dejavnikov izjemno spremenilo začele prirejati v poletnih dneh, kar je pač znak prilagoditve novemu načinu življenja. Poleti so dopusti in tudi vreme je bolj primerno za ta še vedno za večino ljudi zelo pomemben dogodek v življenjskem ciklu. Zatorej je tudi umestitev te oddaje v to obdobje glede na sodobne običaje povsem primerno.

Zdravičke ali poskočnice so se na svatovskih obredih pele ponavadi ob svatovskem plesu štajriš (običaju se je reklo tudi snemanje venca ali kranćlna). Ob njem so imele skorajda glavno vlogo te posebne pesmi, ki so bile kot voščila namenjene prvenstveno nevesti in ženinu (takrat je moral novoporočeni par tudi zaplesati), namenjale pa so se kot voščila in nagovori še vsem ostalim ključnim svatovskim osebam (camarju, kuharicam, godcem, staršem itd.).

Ob koncu svatbe so se pobirali tudi denarni prispevki »za nevesto«. Takrat se namreč ni nosilo daril, temveč se je prispevalo k stroškom svatbe. Ta običaj so imenovali različno: pobirajo v jabolko, zbirajo dare, rajtnga …, ob njem pa je moral ponekod vsak svat ob predaji prispevka zapeti tudi voščilo (to je zdravičko).

MD 1 - 80

To je bil opis rajtnge in nekaj zdravičk, ki so se ob tej priložnosti zapele. Poslušajmo pa še en primer primer opisa in tovrstnih zdravičk iz Luč.

MD17 - 13, 14

Zdravička ali alpska poskočnica je štirivrstična samostojna ljudska lirska pevska oblika, sestavljena iz štirih daktilskih četvercev (od katerih je vsak sestavljen iz enega poudarjenega zloga, dveh nepoudarjenih in ponovno enega poudarjenega:
- u u /-), lahko tudi z anakruzo, ki v glasbenem smislu pomeni predtakt (oziroma en ali dva nepoudarjena zloga pred četvrercem). Kot že omenjeno, je nastala iz plesne pesmi, ki so jo peli ob plesanju (svatbenega) štajriša. To je bil dvodelni ples, sestavljen iz instrumentalnega dela, ob katerem se je plesalo v paru, in pevsko-instrumentalnega, kjer se je plesalo in pelo (poskočnice) v krogu. Poskočnice so se prepevale tudi ob koroškem ziljskem visokem reju. Zdravičke ali poskočnice najdemo večinoma v bolj hribovitih predelih Slovenije. V kasnejšem obdobju, konec devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja se je pevski del štajriša osamosvojil v samostojne omizne, zabavljaške in svatbene pesmi, ki so se mnogokrat tudi improvizirale na ustaljeno melodijo, lahko pa tudi v povsem samostojne ljudske pesmi. V Sloveniji poznamo sicer tri tipe melodij, ki so bile ponavadi (in so ponekod še) podlaga poskočnicam ali zdravičkam.
Poslušajmo kako vse tri tipe zapoje in predstavi pevka iz Ljubnega pri Savinji:

MD 16 - trak 16

Nekdaj so predvidevali, da izhajajo poskočnice iz nemških lirskih pesmi, imenovanih schnaderhüpfl, vendar so slovenski etnomuzikologi (mdr. Valens Vodušek) kasneje dokazovali slovanski izvor. Svatbene poskočnice ali zdravičke so po vsebini mnogokrat voščila ali komentirajo svatbo in njen potek, nagovarjajo prisotne (svate, sorodnike, nevesto in ženina, družice, camarja, godce, kuharce itd.), lahko pa so (kot omizne in zabavljaške) tudi šaljive in (včasih že pretirano) zbadljive, pri čemer so pogostoma improvizirane in tekmovalnega značaja.

Podobne pesmi poznajo tudi drugi narodi, Poljaki krakovjak, Ukrajinci kolomijke, Rusi častuške, Furlani schiave, Italijani rispette ali villote, Vojvodinci bečarce …

Zdravičke prepevajo ponekod v Sloveniji na svatbah še zdaj, bodisi ob polnoči ali pa zjutraj ob rajtngi, poleg tega pa se še vedno prepevajo tudi ob pivskih omizjih.

Tam, kjer so še v ljudski rabi, jih lahko najdemo skorajda nešteto variant, saj vsak pozna nekatere ustaljene variante, ki so prilagojene tamkašnjemu kraju in ljudem, ki jih ti pevci poznajo, seveda pa se njihovo število pomnoži ob dejstvu, da jih mnogi še vedno znajo zelo dobro improvizirati, torej ustvarjati vedno nove.

Avtor oddaje sem jih na terenu v Zgornji Savinjski dolini pred kakšnimi tremi leti posnel čez sto, seveda pri vsaj 20 različnih pevcih in pevkah.
Nekaj od teh, bolj šaljive vsebine, jih še poslušajmo za konec oddaje

MD 16 - 13

Pripravil David


Komentarji
komentiraj >>